Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper

Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani di Capodistria

Spletni bilten Združenja

Vstala Primorska

DOMOV│O NAS │VEDNO AKTUALNO│DOSJE│SPOMENIKI│PUBLIKACIJE│VČLANI SE│ISTRSKI ODRED│SPLETNI DNEVNIK│FACEBOOK│KLUB BRIGADIRJEV │POVEZAVE│OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA│KOLEDAR PRIREDITEV│PRVI UPORI PROTI FAŠIZMU│IZROČILO TIGRA│PRIMORSKA│ZA RESNICO IN SOŽITJE│IN-MEMORIAM

Radovan Hrast je kljub Golemu otoku ostal zvest svojim idealom partizana

Koper, 5.12.2016

V Kopru smo pripravili predstavitev knjig Radovana Hrasta o Golem otoku. Kot sin primorskih beguncev, ki so v času fašizma morali zbežati v Jugoslavijo, je tudi zaradi svojega domoljubnega primorskega ponosa in vere v tovarištvo ter pravičnost doživel veliko hudega, celo Goli otok. To je opisal v dveh knjigah. Čeprav je bil v tem posebnem »prevzgojnem« taborišču za komuniste na Golem otoku zaprt kar dvakrat, in to popolnoma po nedolžnem, je kot nekdanji partizan vedno ostal zvest tistim idejam, za katere se je boril proti okupatorju in njihovim kolaboracionistom. Ob vsem, kar je hudega doživel, pa ne samo od udbovcev, ampak še več od drugih zapornikov, še vedno zna poudariti objektivne okoliščine tistega časa, ko je na vzhodnih mejah v obrambi samostojnosti takratne Jugoslavije umrlo kar 1200 graničarjev, o katerih se danes sploh ne govori. Tako on kot graničarji so bili žrtev razmer, v katerih je Tito rešil Jugoslavijo pred Stalinom ali točneje izredno krvavo državljansko vojno, v kateri bi se prav na njenem ozemlju spopadla tudi Vzhod in Zahod, in se spremenila v novo svetovno vojno. Radovan Hrast pa se je po osamosvojitvi in novi oblasti, tako kot se je prej upiral nekdanjim oblastnikom, uprl tudi novim, ki so ga hoteli izkoristiti za blatenje idealov, za katere se je boril. Ti so za njega ostali sveti.

Spomin na partizanskega zdravnika Vaclava Pišota

Valdoltra, 16.11.2019

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra je borčevska organizacija občine Ankaran skupaj z bolnišnico pripravila lep večer v spomin na partizanskega zdravnika dr. Vaclava Pišota, ki je bil tudi tisti kirurg in direktor, ki je to bolnišnico postavil med najboljše. Kako je bilo na prireditvi si poglejte na video posnetku, ki ga je pripravil Delgi Jerman. Video o dr. Vaclavu Pišotu

Poglejte si tudi video Miloša Ivančiča o partizanski bolnišnici Zalesje in na koncu prisluhnite dr. Ivanu Cibicu o partizanskem zdravstvu. Prav ta video ali točneje skrb partizanov in njihovega naroda za ranjene in bolne partizane, pa tudi vseh drugih žrtev okupatorja in domačega kolaboracionizma, nam namreč še največ pove o veličini našega narodnoosvobodilnega boja, ki mu v takratnem okupiranem svetu ni bilo primerjave.

Video o partizanski bolnišnici Zalesje

V Ricmanjih počastili spomin na svoje junake in žrtve

Ricmanje, 10.11.2019

V vasi Ricmanje nad Trstom, kjer imajo izredno delavno združenje borcev VZPI – ANPI in domače kulturno društvo Slavec, so tudi letos slovesno počastili spomin na svoje padle partizane in žrtve fašizma. Prireditve se je udeležila tudi naša delegacija skupaj s prapori, saj smo z njimi razvili tesno sodelovanje. Najprej smo se s krajšo slovesno prireditvijo poklonili spominu na padle pred spomenikom na domačem pokopališču, ki so ga postavili že v času anglo-ameriške okupacijske Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, leta 1946. Tu je bil slavnostni govornik podpredsednik Zveze združenj borcev Slovenije Bojan Pahor, zapel pa je domači mešani pevski zbor Slavec. Prireditev se je nato v Babni hiši, kjer je Miloš Ivančič predstavil svoje knjige, predvsem te, ki so izšle v založbi našega združenja.

75 letnica bitke pri Kučibregu

Hrvoji, Kučibreg, 3.11.2019

V Hrvojih in Kučibregu, dveh istrskih vasicah vsaki na eni strani meje s Hrvaško, je bila danes velika proslava v spomin na 75 letnico skupnega boja slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov proti nemškim okupacijskim silam, v katerem je padlo 120 oseb, 85 partizanov pretežno italijanske partizanske brigade Alma Vivoda iz Milj in okolice in 35 ljudi iz teh krajev v notranjosti Istre.

Žrtvam smo se najprej poklonili na hrvojskem pokopališču, kjer je pokopan velik del padlih, nato pa še na skupni spominski prireditvi ob spomeniku pri Kučibregu. O skupnem boju in tovarištvo v protifašizmu so tu govorili tako predstavniki borčevskih organizacij in župani sosedskih občin iz slovenske, hrvaške in italijanske Istre. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, ki se je spraševal, zakaj smo lahko bili nekoč tako enotni v skupnem boju proti okupatorju, nato s Hrvati "bratje" v skupni državi, danes pa prav grdo sprti zaradi koščka morja, kjer se ne moremo dogovoriti za mejo. "Je res mogoče sodelovati samo v vojnih in zaostrenih razmerah, v miru in varnih razmerah pa je to oteženo ali celo nemogoče?"Nato je poudaril, da imata naša naroda več skupnih interesov kot razlik. Poudaril je možnosti sodelovanja pri varovanju Jadrana, narave in planeta, pa sodelovanja pri vprašanju emigrantov, prometnih, energetskih in infrastrukturnih povezavah … "Nenazadnje tudi sooblikovanje konceptualnih rešitev za vprašanja prihodnosti in delovanja EU, za varovanje njenih vrednot, torej tudi za skupen spopad s poskusi oživljanja fašizma, ki ogroža same temelje zveze evropskih držav. Veliko več imata naša naroda skupnih interesov kot razlik, zato bi bili državi dolžni ustvarjati veliko več priložnosti za skupne pobude, se med seboj podpirati, ne pa zaradi kratkovidnega rivalstva vnašati svoje spore in nesposobnosti v mednarodno skupnost," je dejal.

Nekoč smo bili s svojo slogo zgled Evropi, danes smo ji v sramoto. Še v večjo sramoto Evropi pa so politični zaporniki v Španiji.  "Katalonsko-španski odnosi so v resni politični krizi. Pred tem si ni mogoče zatiskati oči. V marsičem so v podobni krizi, kakršna je nekdaj obremenjevala odnose med Beogradom na eni ter Ljubljano in Zagrebom na drugi strani. Tudi mi nosimo odgovornost, da se odnosi med Madridom in Barcelono ne bi končali tragično, tako kot so se končali po razpadu nekdanje jugoslovanske države," je dejal. "Zato dogajanje v Kataloniji ni več le notranja zadeva Španije, ampak je tudi zadeva EU in vsake njene članice. Zadeva tudi nas. Vsakega od nas, našo vest in našo solidarnost. Zadeva tudi voditelje naših držav in preizprašuje njihovo načelnost,"

V kulturnem programu sta v uvod v proslavo zaigrala godba italijanske skupnosti in zapeli združeni zbori s hrvaškega dela Istre, s pravim koncertom pa ga je sklenil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta.

Fotografije s prireditve

Video posnetek s prireditve

V spomin na padle borce NOB in vse žrtve

V Kopru smo v teh dneh pred dnevom mrtvih počastili spomin na padle borce in vse žrtve iz časa narodnoosvobodilnega boja. Najprej smo se zbrali na prireditvi pred spominskimi ploščami na Titovem trgu, ki jo vsako leto pripravljajo dijaki ekonomske šole, italijanske gimnazije in dijaškega doma, nato pa v aleji junakov v Hlavatyjevem parku. Podobno so naše krajevne organizacije pripravile spominske prireditve, poklone žrtvam, polaganja vencev in cvetja. Veseli nas, da smo ob tem videli tudi veliko mladih šolarjev.

Fotografije

Odslej naše združenje vodi Vojko Vodopivec.

Koper, 16. 10.2019

Naš dosedanji predsednik Marjan Križman se je po izvolitvi za predsednika ZZB Slovenije poslovil od vodenja našega občinskega združenja, saj se bo v celoti posvetil delovanju krovne republiške zveze. Po sklepu Odbora združenja je vodenje našega združenja prevzel dosedanji podpredsednik Vojko Vodopivec, ki si je to zaupanje pridobil z dosedanjim zelo prizadevnim delom.

75 let slovenske vojne mornarice

V Loparju pri Kopru smo danes proslavili 75. obletnico ustanovitve partizanskega Mornariškega odreda Koper, ki je tako postal prva enota slovenske vojne mornarice v vsej zgodovini našega naroda. Na to smo ponosni posebej mi Primorci pa tudi naša sodobna slovenska mornarica, to je 430 mornariški divizion iz Ankarana. Slavnostni govornik je bil predsednik skupnosti slovenskih pomorščakov Giorgio Ribarič, ki je spomnil na ves boj Primorcev za svobodo in seveda tudi njene mornarje. »Vedeti moramo, da je tudi mornariški odred prispeval veliko k tej zmagi, saj je že ob samem nastajanju in postavljanju temeljev v letu 1944 tako na Planini pri Cerknem, kot na Vojskem in v Škofih pri Komnu ter se nazadnje organiziral v Loparju 15. oktobra 1944 leta in začel delovati na celotnem področju slovenske obale . Po koncu druge svetovne vojne pa je nadzoroval obalo vse od reke Mirne in celotni Tržaški zaliv.« Govor lahko preberete tu.

To je bila lepa prireditev, ki so jo posebej popestrili naši mladi osnovnošolci, pa seveda naši pevci in godbeniki iz Loparja in Marezig. Poleg gostov in obiskovalcev iz vseh štirih slovenskih obmorskih občin so jo z vsakoletnim obiskom počastili tudi prijatelji iz istoimenskega kraja Lopar na Rabu, ki skrbijo za ohranjanje spomina na tamkajšnje koncentracijsko taborišče, naši pohodniki pa tudi ljubitelji terenskih vozil iz Kopra, ki se redno udeležujejo naših proslav.

Fotografije prireditve.

VIDEOPOSNETEK PRIREDITVE

Obletnico ustanovitve mornariškega odreda so proslavili tudi v občini Piran, ki na ta dan praznuje tudi svoj občinski praznik. Slavnostna govornica je bila dr. Nadja Terčon, kustosinja piranskega pomorskega muzeja.

SPOMIN NA OKTOBRSKO OFENZIVO V SLOVENSKI ISTRI

Po razpadu Italije so  Nemci v noči s prvega na drugi oktober leta 1943 na zahtevo Hitlerja in po načrtu Rommelovega štaba poslali nad Istro 50.000 vojakov s 150-timi oklepniki. Slovensko in hrvaško Primorje so si namreč hoteli priključiti neposredno Tretjemu nemškemu rajhu kot nemško deželo Adriatische Kunsterland z glavnim mestom Trst.

Prvi del nemške vojske, skupaj z zapriseženimi italijanskimi fašisti, je prodiral ob obali, drugi pa je bil usmerjen na Buzet. Neizurjene in komaj oblikovane partizanske enote iz bivših posebnih bataljonov niso mogle zaustaviti nemških tankov. Najprej so se jim postavile po robu na prehodu čez Osapsko reko pri Orehu, nato pa med Rabujezom, Plavjami, Škofijami in Korošci. Po večurnem boju je padlo 24 borcev Tržaške brigade, 9 je bilo ranjenih, 16 pa zajetih. Nemška vojska je skupaj z italijanskimi fašisti, ki so bili že izkušeni morilci in požigalci naših narodnih in kulturnih domov, pobijala in požigala.
V dveh dneh so v slovenski Istri postrelili več kot 200 prebivalcev in požgali 55 naselij ali 1.800 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, nato pa so zasedli vso ostalo Istro in skupno pobili več kot 2.000 ljudi. Grozni podatki a ne, vendar bilo je še veliko huje kot lahko povedo te številke.

Za številkami so ljudje, pobiti, ranjeni, tisti, ki so ostali brez svojih najdražjih, brez hiše, ne samo strehe, ampak doma, živine in shranjenih pridelkov za čez zimo. Temu je treba dodati strah, ki se je naselil v ljudi, še hujši kot je bil prej pod italijanskim fašizmom. Takrat je bilo konec veselja in neizmernega upanja, ki je preplavilo naše ljudi ob propadu italijanske fašistične države.
Razpad Italije je namreč bila velika zmaga, uteha za trpljenje 25 mučeniških let pod fašizmom, prenašanja palice, ricinusovega olja, zaporov, mučenja in pobijanja, ki si so ga privoščili tisti, ki se hvalili s svojo dvatisoč letno kulturo. Pa ne samo 25 let, ta sovražni italijanski nacionalizem, ali prafašizem nas je imel za sužnje ali nas hotel poitalijančiti odkar pomnimo. Fašizem je bil le vrhunec. V naše kraje so celo množično priseljevali fašiste in ustanavljali svoje občinske oblasti, in to prav tam, kjer so živeli najbolj zavedni in uporni Slovenci, temu so rekli bonifikacija.

 S prihodom Nemcev se je vse to še podvojilo. Fašistu tu namreč niso odvrgli orožja, ampak so se le še bolj krvoločno pridružili nemškemu terorju in prevzeli vlogo najbolj ogabnih rabljev..
Več v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo.

Proslava v Pobegih – Čežarjih in Svetemu Antonu

Osrednja slovesnost je bila 5. septembra v krajevni skupnosti Pobegi – Čežarji. Na lepi in bogati prireditvi so se predstavili otroci iz tamkajšnjega vrtca, šole, male pevke in recitatorji, glasbeniki Mi trije, zbor Brnistra in orkester iz sosednjih Marezig - vsi, ki si jih lahko gledate na priloženih fotografijah. Glavna govornica je bila dr. Vesna Mikolič, ki je iz svoje slavistične stroke dala zelo lep pregled boja naših ljudi za ohranitev slovenstva v teh krajih od časov narodnega preporoda do sedanjega za ohranitev našega planeta. Pri tem je opozorila tudi na skrivanje nekdanjega fašizma čiste rase v novih "čistkah", sovraštvih in nestrpnostih. Tu si lahko preberete ves njen govor.

Fotografije s prireditve

Naslednji dan so se spominu na grozote požigalske ofenzive poklonili v Sv. Antonu. Tu je bil slavnostni govornik dosedanji predsednik zveze borčevskih organizacij Slovenije Tit Turenšek.

MARIJAN KRIŽMAN JE NOVI PREDSEDNIK ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE

Ljubljana, 26. septembra 2019

Na volilni volilna seji Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je bilo danes izvoljeno novo vodstvo.

Za predsednika Zveze je bil izvoljen Marijan Križman, dosedanji podpredsednik Zveze in tudi predsednik Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper. Ob izvolitvi je napovedal pripravo novih programskih usmeritev Zveze, skupaj z vsemi združenji in člani, ki tvorijo Zvezo.

Za podpredsednike Zveze so bili izvoljeni dr. Ljubica Jelušič, mag. Blaž Kavčič, Bojan Pahor in Božo Novak.

V predsedstvo Zveze so bili izvoljeni Milan Gorjanc, dr. Martin Premk, Branka Bezeljak, Marjan Šiftar, Gregor Gulič, Janez Alič, Tilka Bogovič, Julijana Žibert, Živa Vidmar in Jože Oberstar.

V nadzorni odbor Zveze so bili izvoljeni: za predsednico Marija Majhenič, za podpredsednika Srečko Rajh ter za člane Jože Rakun, Ljubo Cvar in Sašo Jejčič.

Glavni odbor se je zahvalil za delo vsem dosedanjim funkcionarjem Zveze, še posebej pa dosedanjemu predsedniku dr. Titu Turnšku, ki se ni potegoval za nov mandat.

Vsem izvoljenim funkcionarjem Zveze iskreno čestitamo in jim želimo uspešno delo!

Sodelovali smo pri obujanju spomina na tragične a ponosne dni naše zgodovine

Koprski gimnazijci tretjega letnika so si v soboto 21. septembra ogledali posebno zbirko koprskega pokrajinskega muzeja o novejši zgodovini in poslušali predavanja ter pripovedi najstarejših, ki se spomnijo fašizma in NOB ter veliko mlajših udeležencev osamosvojitvene vojne. Z avtobusom so obiskali tudi partizansko Gabrovico, kjer se je v času fašizma od leta 1921 in med vojno dogajalo veliko hudega. Vas je bila požgana, v ognju je zgorelo 9 ljudi, od 4 letne punčke do 82 letnega starca. Na spomeniku pod Črnim pa je spomenik vsem žrtvam iz Gabrovice in okoliških vasi Kraškega roba ali Bržanije, na katerem je napisanih 181 imen.

Celotno poročilo Irene Sirotič, ki je s strani našega združenja vodila in koordinirala ta spominski dan.

POBUDA DUŠANA PUHA OBČINI HRPELJE – KOZINA ZA POSTAVITEV SPOMINSKEGA OBELEŽJA

Borci 9. Korpusa NOV Slovenije in nekdanjih brkinskih ter istrskih partizanskih enot predlagamo županji ter članicam in članom Sveta Občine Hrpelje-Kozina:  da se na področju Občine na primernem kraju ob cesti Kozina-Podgrad postavi primerno obeležje v spomin na dogodke, v katerih je bila razorožena elitna italijanska divizija z imenom 1a Divisione Celere »Eugenio di Savoia«, ki je štela 10.000 vojakov.

To razorožitev so izvojevali prebivalci Brkinov. Dogodila pa se je prav na območju Občine Hrpelje-Kozina. Zato je ta Občina upravičena in glede na splošno civilzacijsko načelo »spoštovanja prednikov« ter lastne zgodovine, tudi dolžna obeležiti ta dogodek iz vojaške zgodovine Slovencev. Dejstvo, da je ta divizija zavračala kapitulacijo in ni spoštovala določil premirja), potrjuje že to, da ob kapitulaciji Italije ni hotela odložiti orožja in se je po našem ozemlju še vedno gibala kot organizirana vojaška enota. Ob kapitulaciji Kraljevine Italije je bil Mussolini interniran, a ga je Hitler rešil. Pač zato, da je (namreč Mussolini) ustanovil v severni Italiji »Italijansko socialno republiko« s sedežem v mestecu Salo' na Gardskem jezeru. In da se je zavezništvo med Nemci in Italijani nadaljevalo. Ta enota se jim je hotela pridružiti in nadaljevati boj proti našemu narodu.

PRIMORSKI PRAZNIK

Komentar Miloša Ivančiča

Sedanji primorski praznik dan priključitve Primorske ne odraža zgodovinske resnice in našega primorskega duha.

Res je, da ga zelo slovesno in srčno praznujemo, a  slavimo ga tako kot ga mi čutimo, ne pa takega kot je zapisan.

Mogoče smo že pozabili, da je ta datum v spomin na začetek veljavnosti pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 in to ime praznika ZDRUŽITEV PRIMORSKE Z MATIČNO DOMOVINO sprejela vlada Janeza Janše, bil pa naj bi to odgovor na italijanski praznik Dan spomina na eksodus in fojbe, na njihove laži in manipulacije.

Primorci smo si svoj praznik želeli, rabili smo ga za ohranjanje našega ponosa, na našo zgodovino -- pa ne samo mi, ampak vsa Slovenija. Pa smo ga dobili, a ne da bi odgovoril na italijanske laži, sploh ne na ponovno prebujanje fašizma, na potvarjanje zgodovine, da bi krepili naš narodni ponos. Sploh ne. Tudi zato ne,  da bi nas združeval, ampak delil.

Vendar mi Primorci smo skupaj z ostalimi slovenskimi protifašisti močnejši od tistih, ki bi nas radi delili, premagali, zlasti ko skupaj zapojemo VSTALA PRIMORSKA. Tudi ta praznik smo spremenili v svoj ponos. Žal ne vedno in ne povsod. V primeru tokratne proslave v Ajdovščini, v krajih bana Natlačena, kjer večina voli SDS in NSI,  zagotovo ne.  Ob vsem spoštovanju govornikov in čestitkah predsedniku vlade Marjanu Šarcu za odličen in predvsem jasen govor pa nam je prireditev le pustila zelo kisel priokus.

Na svojem Facebooku sem takoj po proslavi še ves žalosten in jezen zapisal:

»Čestitke Šarcu za jasno povedan govor, tak kot mora biti govor predsednika ob našem primorskem prazniku. Marjan, tudi mi te vzamemo za našega, za Primorca.

Žal mi je pa za prireditev, ki se je bala pokazati bistvo našega primorskega duha, ki je nasedla tistemu, kar nam je nastavila Janševa vlada s tem kukavičjim jajcem praznovanja 15. septembra, dneva, ko so nas razdelili, ne pa dnevom, ko smo se borili ali si izborili našo svobodno Primorsko.
Prireditev je pokazala posledice ne vzroke, sploh pa ne naš ponos: VSTALA PRIMORSKA!
To je naš praznik, to praznujemo, to častimo - naše domoljubje, naš upor, naše žrtve. Ne pa dan, ko so postavili meje, ko so naši ljudje jokali!
Kakšna vrnitev, kakšna združitev, kakšna priključitev, če pa je onstran meje ostalo 140.000 primorskih Slovencev, obe največji primorski mesti Trst in Gorica, za katere je življenje žrtvovalo na deset tisoče ljudi. Ta boj je bil pod rdečo zvezdo in s partizansko pesmijo, ki je na tej proslavi nismo slišali. Je pa vsaj zvezda bila med ljudmi, med publiko, na zastavah in v srcu.
Pa še prošnja za drugič: Če že govorite o borcih za svobodno Primorsko, potem ne omenjajte samo tigrovcev, ti so seveda vredni vse časti, a niso bili ne prvi in tudi ne odločilni v tem boju. Bilo jih je le 2.000. Ne bojte se povedati, ne skrivajte zgodovinske resnice: prve žrtve in prvi borci proti fašizmu so bili delavci pod vodstvom komunistov, slednjih je bilo več kot 20.000. Predvsem pa poudarite partizane (med njimi so bili tigrovci, komunisti in verniki), in vse tiste, ki so delali za partizane, teh je bilo med Primorci več kot 200.000.
Vipavci, drugič ne pozabite tudi na vašega Martina Graifa, enega najbolj zaslužnih za osvoboditev Primorske, legendarnega komandanta KM Trst, na Franceta Bevka, ikono boja za priključitev Primorske k Jugoslaviji in na Edvarda Kardelja, brez katerega ne bi na pariški konferenci dobili niti Vipave, kaj šele Kopra in Kobarida.
Ne pozabite na vaš pevski zbor Srečko Kosovel, ki je takrat pel na Pariški mirovni konferenci in jokal ker smo izgubili Gorico in Trst!«

Na ta komentar sem dobil na stotine všečkov, desetine drugih komentarjev, ki so vsi brez izjeme potrjevali to kar sem napisal, pa še okrog dvesto bralcev ga je delilo naprej, da ga preberejo drugi njihovi prijatelji. Tega ne pišem, da bi se hvalil, ampak da povem, da nisem edini, ki tako misli, da nas je ogromno.

Predsednik domače borčevske organizacije Božo Kovač je v pozdravnem govoru sicer zelo jasno povedal, da nas Primorce za ime in vsebino tega praznika ni nihče nič vprašal, le vsilili so ga nam.  In kaj je lahko naš praznik, kateri datum in kakšno naj bo njegovo ime?

Najbolj pravično do naše zgodovine in tudi enostavno ali praktično izvedljivo je sprememba 15. septembra v 16. september. Če ga hočemo še naprej imenovati Priključitev Primorske, potem je to tisti pravi zgodovinski dan, tudi za tiste, ki so ostali na oni strani meje. 16. septembra leta 1943 je namreč plenum OF na pobudo, ki jo je s primorske razširil pisatelj France Bevk, sprejel zgodovinski sklep o priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Ta sklep, je nato 29. novembra potrdil tudi AVNOJ, prav tako kot »priključitev«. Pri tem sta tako OF kot AVNOJ mislila na priključitev vse Primorske ne le njenega vzhodnega dela, saj v sklepu Avnoja piše … Slovenskega Primorja, Slovenske Benečije, Istre in hrvaških jadranskih otokov. Zato so se takrat slišala gesla: »Tujega nočemo, svojega ne damo«, »Trst je naš«, »Trst, Gorica, Rijeka, sloboda vas čeka« ...
Takrat je bila Primorska pod novo nemško okupacijo in še vedno tudi pod staro Mussolinijevo fašistično sodrgo, ki tu pri nas ni hotela odložiti orožja,  vendar v srcu je bila že svobodna. Vsa Primorska, od Ilirske Bistrice do Ronk in Naborjeta je imela svojo, od naroda  izvoljeno ljudsko oblast, tudi Trst in Gorica. Imela je celo svojo prvo demokratično izvoljeno vlado, ki jo je vodil France Bevk.
Po razpadu Italije 8. 9. 43 je namreč Primorska vstala v enoten oborožen odpor, tako srčno in enotno kot ni drugega primera na svetu. Otroci so bili kurirji in obveščevalci, mladi in vsi sposobni za puško so postali borci, starejši pa so doma skrbeli za hrano, obleko in kulturo svojih borcev. Ti so pod vodstvi komand mest, ki so tvorili delavske bataljone, v enotah 9. korpusa, prekomorskih brigadah s topništvom, tanki in letalstvom, skupaj s borci iz vse Jugoslavije dokončno osvobodili Primorsko že 1. maja 45. Pa ne samo Primorsko …

Med NOB in samo med NOB je bila cela Primorska s svojim bojem dejansko priključena k matični domovini, in to kot dežela s svojo deželno vlado. Žal samo do takrat, ko so angloameriški zavezniki zahtevali, da naši borci zapustijo svoje s krvjo osvobojene domove. Zato je prišlo do hladne vojne, propagande in šikan pa tudi terorizma brez predhodne primerjave. Ta delitev Primorske je bila tako rekoč dokončno izvedena 15. septembra 1947.

15. september je datum delitve. Če govorimo, da je to datum priključitve ali združitve je to laž. Še večja laž je, če rečemo vrnitve. Komu naj bi bila ta naša Primorska vrnjena? Avstrijcem? Banu Natlačenu, njegovim domobrancem in njihovemu Tretjemu rajhu, kateremu so zaprisegli? Ta datum ne more biti naš praznik, to je le lahko za te, ki častijo domobranstvo, razdvajajo naš narod in celo ponosno Primorsko, da bi nas za svoje profite prodali tujcem. Lahko je tudi za tiste Butalce, ki vidijo samo svoje Butale. Praznovati spomin na OF, AVNOJ in NOB, sploh tako enoten boj proti fašizmu, kot je bil na Primorskem, bi bilo za naše častilce izdajalcev in kolaboracionizma res nekaj nepojmljivega. Zato so sprejeli tak zakon, ki časti delitev naroda.

Primorci prestavimo si za naš praznik samo za en dan, na 16. september. To je pravi dan združitve ali priključitve in praznujmo ga ves teden od 8. septembra dalje kot naš praznik ponosa VSTALA PRIMORSKA. Tako naj se imenuje ta naš praznik, ali pa tako kot se bomo mi dogovorili in odločili, saj gre za naš praznik, ne pa za politike v Ljubljani. Dobimo se skupaj in se pogovorimo

... in zahtevajmo spremembo tega sramotnega zakona, s katerim smo se odpovedali našim rojakom in krajem onstran meje.

Če pa slovenski politiki tega nočejo spremeniti, pa Primorci sami proslavljajmo 15. september, a ne tisti leta 47 v spomin na delitev, ampak tisti 15. september leta 1944. Takrat se je na Lokvah zbralo 150 primorskih poslancev iz Posočja, Brd, Krasa, Gorice, Benečije, Trsta in Istre, prav zato, da bi ustanovili prvo primorsko vlado. 137 predstavnikov je bilo izvoljenih iz krajevnih in okrajnih narodnoosvobodilnih odborov, 18 odposlancev iz vojaških enot in trije duhovniki. Njen prvi izvoljeni predsednik pa je bil pisatelj France Bevk, imela je imela deset ministrov ali vodij resorjev, dva sta bila rezervirana za predstavnika italijanske manjšine in duhovščine. Delovala je žal samo do tistega usodnega 15. septembra 1947, ki se je našo deželo razdelil in to po želji naših zaveznikov, najprej Angležev, Američanov in Francozov, nato na koncu pa še Rusov, ki so nam zamerili, da hočemo graditi socializem po lastni meri, ali s pravimi besedami povedano: ostati samostojni in svobodni.

Pa ne pozabite, da so se  takrat pozdravljali: Smrt fašizmu – svoboda narodu!

Nova knjiga Miloša Ivančiča: FOJBA LAŽI

V založbi našega združenja je izšla nova knjiga Miloša Ivančiča z naslovom Fojba laži

V knjigi so objavljeni številni odgovori na razne obtožbe o fojbah, kdo in za koga si jih je izmislil, pripovedi očividcev "infojbiranja" in nekateri arhivski dokumenti  posameznih zbiralcev, občin Dolina in Trst ter londonskega The National Archives, ki zanikajo politični konstrukt fojb, ter razkrivajo zakaj italijanska in tudi naša politika širi laži. Posebej nam razkriva skrajno predrznosti ponarejevalcev zgodovine, ki brez sramu za svoje laži uporabljajo celo fotografije svojih žrtev, sedaj pa še to kar so njihovi očetje sami počeli našemu prebivalstvu, pripisujejo svojim žrtvam.

Knjiga pa ni samo odgovor na vso politično propagando in manipulacije z njihovim dnevom spomina na eksodus in fojbe, saj je predvsem namenjena osveščanju naše slovenske javnosti, ki so jo domači mediji in politiki kot za nalašč pustili v megli, v kateri lahko načrtno rušijo ne samo zgodovinske resnice, ampak tudi narodovo enotnost.

Mučeniška pot k svobodi

Na naši strani na spletnem mestu ISSUU objavljamo novo elektronsko knjigo in sicer digitalno verzijo dragocene knjige MUČENIŠKA POT K SVOBODI iz let 1946, v katri so objavljeni podatki in fotografije nekaterih največjih zločinov okupatorja in njihovih kolaborantov nad  ujetimi partizani. Ta knjiga je, kot da je pisana za današnji čas potvarjanja zgodovine in širjenja laži, saj posebej njene fotografije zelo jasno pokažejo kruto resnico. https://issuu.com/zb-koper/docs/mu_eni_ka_pot_k_svobodi

Junaški Brkini

Rodik, 21.7.2019

V naši sosednji občini Hrpelje - Kozina so tudi ob teh vročih dneh počastili spomin na žalostne a junaške dni v času NOB, ko so bili Brkini kljub divjanju okupatorja ena najpomembnejših partizanskih trdnjav na Slovenskem. To so 21. julija 1944 leta Nemci ubili deset ljudi, od tega sedem mladih. Štirje mladinci so 20. julija 1944 želeli iz Rodika obvestiti partizane, ki so imeli tabor v bližini Artviž, da se pripravlja nemški napad. Odnesli so jim tudi hrano, ki so jo zbirali v vasi. Prenočili so v partizanskem taboru ter se 21.julija vračali v Rodik. Na tej poti so jih prestregli pripadniki nemške vojske in jih zavezane vlekli s sabo na Artviže, kjer so jih postavili pred zid in z rafalom v spodnje dele telesa razmesarili z mitraljezom.  Nemci so nato zgnali vse žene in otroke z Artviž na eno mesto in vas že drugič zažgali, zažgali živino, nekaj jo tudi odgnali. V divjanju po vasi so ubili še 17 letnika iz Kačič in 71 letnega iz Rodika, 22-letnega Alojza Slugo pa prisilili, da jim je naropano blago peljal na Kozino, kjer so ga tudi ustrelili. Nemški zločinski pohod se je začel že dan prej, ko so 20. julija na Kozini ubili Stojana Šturma, v Rodiku obesili 33-letnega kmeta Andreja Godino, naslednjega dne zjutraj pa pri Rodiku ubili 24-letno Olgo Ivančič.

Organizatorji so tokratno prireditev začeli s pohodom na Artviže, kjer so se tudi poklonili žrtvam pred tamkajšnjim spomenikom, nato pa so osrednjo slovesnost pripravili v Rodiku. Tu je poleg domačinov nastopil tudi Mešani pevski zbor Maestral.

Slavnostna govornica je bila dr. Vesna Mikolič, ki je ob spominu na žrtve vojne med drugim dejala: »Dolgo smo mislili, da so nas takšna mlada življenja izučila, da ne bomo ponavljali zgodovinskih napak. V tem mesecu smo se spominjali tudi 99. obletnice požiga Narodnega doma v Trstu, pa tragedije v Srebrenici v devetdesetih letih. A danes vidimo, da nas niti težki spomini iz 2. svetovne vojne, niti spomini na novejše tragedije v državah nekdanje Jugoslavije, niso izučili. Mnogi iz sebe bruhajo sovraštvo do vsega drugačnega in, še več, k sovraštvu hujskajo druge, zato da ob nezadovoljstvu in strahu ljudi nabirajo politične točke. Množično preseljevanje iz vojnih in manj razvitih dežel je po vsej Evropi sprožilo nacionalistična gibanja, ki stisko ljudi, ki v brezupu zapuščajo svoje domove, izkoriščajo za pridobivanje svojih sledilcev. Namesto da bi skupaj pritisnili na centre odločanja, da se problemi začnejo reševati v razrušenih in osiromašenih deželah tretjega sveta, nacionalisti sosednjih držav širijo svojo mržnjo do vsega drugačnega, do vseh drugih kultur, tudi do Slovencev. Pa se niti ni treba ozirati samo po sosedih, razžirajo nas tudi notranji spori, razžira nas sovraštvo, ki ga razplamtevajo tisti, ki nočejo videti zgodovinske resnice.« Preberi ves govor.

99 let od požiga slovenskega narodnega doma v Trstu

Letos mineva že 99 let od požiga Slovenskega narodnega doma v Trstu. 13. 7. 1920 pa niso požgali samo tega doma, ampak uničili številne prostore slovenskih institucij in tudi zasebnih lokalov ter pisarn v Trstu. Istega dne so požgali tudi narodni dom v Pulju, nato pa še številne kulturne domove po vsej Julijski krajini. 

To je bila kristalna noč italijanskega fašizma nad nami Slovenci in ostalimi Slovani, ki so jo izvedli 18 let prej kot pa Nemci nad Judi.

Spominska svečanost ob 99-letnici požiga tržaškega Narodnega doma je potekala v nabito polni veliki dvorani. Slovesnost se je začela malo po 9.30 s prihodom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Prisotni so bili številni visoki gostje. Priredili so jo Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in stranka Slovenska skupnost, ki je tudi v preteklosti prirejala svečanosti ob 13. juliju, ter druga društva, ki so pristopila k dogodku in s tem želela izkazati občutljivost do skupnih evropskih vrednot sožitja. Prisotne sta pozdravila predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj, na vrsti so bili institucionalni pozdravi tržaškega župana Roberta Dipiazze, podpredsednika deželne vlade FJK Riccarda Riccardija in slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Raoul Pupo. Predsednika krovnih organizacij sta ob prisotnosti visokih gostov položila venec na pročelje Narodnega doma.

Iz govora Raula Pupa: »Tukaj smo, ker še vedno moramo pomniti, da država, v kateri živimo, ni nevtralna, saj se je rodila iz boja proti nacifašizmu. In čeprav so državne institucije popustljive ali odobravajo nastopanje tistih, ki se ošabno proglašajo za naslednike fašizma, izneverjajo same sebe in razlog svojega obstoja.

Požiga Narodnega doma se moramo spomniti, ker fašizem - kot smo ga poznali - se zagotovo ne bo vrnil v isti obliki, vendar zavedajmo se, da so mikrobi, ki so sprožili infekcijo, ponovno v krogu: to so politično sovraštvo, nestrpnost, nacionalni ekskluzivizem, iskanje grešnih kozlov, mit o neposrednem odnosu med poglavarjem in ljudstvom, pri čemer reprezentativne institucije enostavno preskočimo, neobzirnost zaradi porazdelitve in ravnovesja med oblastmi, rasizem.

Povsem neplodno je, da se sprašujemo, ali ima organizem naše demokracije dovolj protitelesc. Če smo danes tukaj, ni samo za to, da bi obeležili preteklost, pač pa za to, da ponovno potrdimo naša civilna prizadevanja v sedanjosti.«

Proslavili smo Dan borca

Srmin, 6.7.2019

 Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper je v soboto, 6. julija 2019 ob 18.00 pripravilo na Srminu (Bertoki) tradicionalno,  že 22. srečanje ob dnevu borca in obudilo spomin na 4. julij nekdanji praznik vsejugoslovanskega oboroženega upora proti okupatorju leta 1941. Na ta dan leta 1948 pa je v unionski dvorani v Ljubljani skoraj 1000 borcev in aktivistov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, na prvemu kongresu Zveze borcev NOB Slovenije, ustanovilo organizacijo ZVEZA BORCEV, kot opomin vsem, ki so takrat stegovali roke po novi Jugoslaviji, obenem pa poziv k izgradnji družbe svobodnih ljudi na temelji vrednot NOB.

Množico zbranih je s pozdravno besedo nagovoril predsednik Združenja Marijan Križman, z izjemnim slavnostnim govorom, objavljamo ga v prilogi, pa prisotne navdušil dr. Alojz Šteiner, predsednik Zveze slovenskih častnikov.

V spremljajočem programu prireditve, ki jo je prepričljivo vodila Lea Kranjec, učenka 9. razreda Osnovne šole Elvire Vatovec Prade, scenarij zanjo pa zasnovala Dragica Lipovšek, so sodelovali MPZ Lopar z zborovodjem Vladislavom Korošcem, ki se je predstavil tudi kot pevec solist,  MPZ Društva upokojencev Bertoki-Prade pod vodstvom pomožnega zborovodje Žarka Dolinarja, pevka Marjetka Popovski in pevec Martin Kodarin, učenec 9. razreda OŠ Elvire Vatovec Prade. Odmevala je partizanska, borbena in na koncu še kakšna druga vesela pesem.

Dolga vrsta praporov s praporščaki, poveljeval jim je vodja praporščakov Edvard Robin, je, kot vedno, krasila prizoriščni prostor, dogodek pa so zaznamovali tudi udeleženci pohoda Bertoki-Srmin pod vodstvom Julijana Torkarja, in harmonikar Anton Rakar.

S prijetnim druženjem ob pasulju, domači kapljici in veseli pesmi smo sklenili tudi tokratno srečanje na Srminu

Kako je bilo, si lahko ogledate na teh fotografijah.

Govor dr. Alojza Šteinerja

Partizanska pesem

Koncert Marjetke Popovski in njenih prijateljev v Svetemu Antonu 3. 7. 2019

V Sv.Antonu pri Kopru so s koncertom borbenih in partizanskih pesmi obeležili spomin na julijski praznik Dneva borca. Pred Zadružnim domom se je na prireditvenem prostoru zbralo okoli 200 obiskovalcev, ljubiteljev borbenih pesmi, kakor tudi simpatizerjev samih nastopajočih. Ti so ponovno navduševali s svojim programom in samim nastopom, pesem se je vrstila ena za drugo in publika je tudi tokrat ves čas prepevala zraven in skupaj z nastopajočimi so ustvarjali nepozaben dogodek.

Koncert, ki je trajal dobri dve uri,  je pripravila in s svojo Spremljevalno skupino glasbenikov izvajala Marjetka Popovski iz Izole. Z njo so bili glasbeniki Miran Pečenik, Savo Kralj, Marko Petelin, Massimo Ferrara in recitator Igor Rojc. Kot gostje pa so nastopile še pevke skupine Cvet v laseh in MoPZ Lopar z dirigentom Vladislavom Korošcem. Ponosno se je slišala pesem, ki jo je bilo slišati tako čustveno, kakor temperamentno in z energičnim nastopom vseh, ki so bili na odru in okoli njega.

Spomin na požig Šmarij in osvoboditev zajetih domačinov

Šmarje, 23. 6. 2019

V Šmarjah pri Kopru smo slovesno počastili spomin na požig vasi in napad borcev Istrskega odreda na požigalce, ki so tako rešili 40 zajetih vaščanov, ki so jih Nemci in italijanski fašisti že imeli zbrane za odvoz v taborišča.

Na ta junaški dogodek, pa tudi na prvi požig vasi, saj je bila vas dvakrat požgana, je spomnil predsednik našega združenja Marijan Križman. 

Ob tej priložnosti smo podelili Emilu Hrvatinu priznanje "Častni član" in posebno priznanje našemu rojaku Davidu Danevu, ki se zadnje času v Trstu zelo jasno izpostavil v novem boju za priznavanje slovenskega jezika.

Prireditev so obogatili domači šolarji, pevci MePZ Alojz Kocjančič, skupina Moja nona ćuha kofe in godbeniki iz Marezig.

Več o zgodovinskih dogodkih v Šmarjah si oglejte na naši strani: http://www.zb-koper.si/spomeniki/smarje.html

Video posnetek s prireditve:

KOMEMORACIJA V VILLORBI (ITALIJA)

Na povabilo ANPI iz Trsta smo se 2. 6. 2019 udeležili komemoracije v Villorbi pri Trevisu. Komemoracija je bila posvečena žrtvam Drugega tržaškega procesa, po katerem so fašisti 15. 12. 1941 na Openskem strelišču ustrelili komunista Pinka Tomažiča in njegove tovariše, TIGR-ovce Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Vadnala in Ivana Ivančiča. Skrivoma so jih odpeljali v Villorbo, kjer so jih v tajnosti pokopali na zapuščenem pokopališču. Leta 1945 je sestra Simona Kosa le izvedela za kraj pokopa. S pomočjo članov organizacije FANTI iz Villorbe  (združenje - veteranov italijanske vojske in to poljske pehote) so identificirati pokojne in nato pomagali pri organizaciji prevoza v Trst, kjer so jih pokopali. Veterani FANTI so v Villorbi postavili spomenik, kjer se je odvijala komemoracija na kateri so sodelovalo ANPI iz Trsta, Villorbe, FANTI Villorba in mi iz Kopra. Nastopili so tudi pevci Partizanskega pevskega zbora PINKO TOMAŽIČ iz Trsta, ki so v večernih urah imeli v Villorbi tudi koncert.

Vzpostavili smo stike tako z ANPI Villorba kot člani FANTI, ki so se zahvalili za naš prispevek k komemoraciji.

(V.Vodopivec)

Ko so v Gabrovici zorele rdeče češnje

Gabrovica, 25. 5. 2019

V partizanski Gabrovici smo letos pripravili veličastno proslavo v počastitev spomina na požig te vasi in devet žrtev, med temi tudi 4 letne deklice. Prireditev, v kateri so sodelovali številni mladi, je bila tudi praznik mladosti, priznani orkestri, umetniki in govorniki pa so ji dali pečat častitljivega spomina in opomina na fašizem. Spomin na žrtve so s svojo prisotnostjo počastili tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, novi koprski župan Aleš Bržan in predsedniki ANPI - VZPI iz sosednjih občin v Italiji. Naši planinci so tudi tokrat pripravili pohod po partizanskih poteh, ki so povezovale Gabrovico z ostalo Istro.

V tej izredno zavedni slovenski vasi iz skorajda predmestja Trsta, so se že med obema vojnama sestajali slovenski narodnjaki, istrski komunisti in drugi protifašisti, tiskali celo svoj časopis, med vojno pa je vas postala središče partizanskega gibanja. Kljub temu, da so Nemci pred 75 leti, 28. maja 1944, s pomočjo italijanskih fašistov in slovenskih domobrancev vas požgali, metali ljudi v plamene in jih odpeljali v Rižarno ter koncentracijska taborišča, ni nobeden od domačinov izdal partizanskih aktivistov in tiskarjev, ki so se skrivali v bunkerjih. Tudi tiskarne niso našli, pa čeprav je bila na drugi strani zidu sobe v kateri je babica Marija raje skupaj za malo Nerino šla v smrt, kot da bi domobranskemu oficirju Uršiču izdala skrite partizane. O tem pa več v knjigi Roža osapska in na tej naši strani.

Nekaj zadnjih let so bile te tradicionalne proslave v Gabrovici zaradi nekaterih posameznikov, ki si lastijo politiko, le na pokopališču. Tokrat pa so vaščani in številni obiskovalci iz okoliških in zamejskih vasi lahko ponovno, tako kot nekdanjih časih, popolnoma napolnili vso prireditveno ploščat pred vaškim kulturnim domom, ki je bil po vojni tudi klet znamenite gabrske zadruge. Našemu vabilu za nastop so se z veseljem odzvale mlade plesalke iz Pike in Kazine, Jerica Mrzel, mlada pevka Tjaša Rihter in njen oče, Vado Korošec, Rudi Bučar, Orkester slovenske policije in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, prireditev pa so povezovali Lea Kranjec, Maj Brlek in Dragica Lipovšek, ki je tudi pripravila scenarij. Poleg pozdravnih govorov predsednika krajevne skupnosti Uroša Šavrona, predsednika našega združenja Marijana Križmana, in predsednika združenja Sever FabiaŠteffeta je bil slavnostni govornik naš zamejski rojak, predstavnik združenja ANPI – VZPI, Patrik Zuljan. Prireditev je namreč potekala v znamenju utrjevanja prijateljskih vezi med protifašističnimi in borčevskimi združenji z obeh strani meje, kar je lahko najboljši odgovor razplamtevanju nacionalizmov, populizma in fašizma v sedanji novi Evropi, ki je zrasla prav iz nekdanjega povojnega protifašizma in želje po prijateljstvu med evropskimi narodi. Gabrovica je žal zelo jasen opomin, do česa lahko pripeljejo te nestrpnosti in sovražne politike.

Galerija fotografij

Video posnetek Delgija Jermana

Govor Patrika Zuliana

Proslavili smo 15. maj, dan prvega upora nas primorskih Slovencev proti fašizmu

Koper, 15. maj 2019

Podpis listine prijateljstva s protifašističnima in borčevskima združenja ANPI – VZPI iz sosednjih občin Milje in Trst.

Osrednji dogodek počastitve tega našega zgodovinskega dne iz leta 1921, ko so se naši predniki kot prvi v Evropi dvignili proti fašizmu, je bil podpis listine prijateljstva s protifašističnima in borčevskima združenja ANPI – Vsedržavno združenje partizanov Italije iz sosednjih občin Milje in Trst. Če nas je nekoč fašizem razdvajal v skrajna sovraštva in vojno, nas danes PROTIFAŠIZEM združuje v nova prijateljstva in dobrososedske odnose. Poleg podpisnikov predsednika tržaškega združenja  FabiaVallona, predsednice miljskega Marine Marzi in koprskega Marjana Križmana, so se slovesnosti udeležili naši prijatelji iz istrske županije. Dogodek sta s svojo prisotnostjo počastila županja občine Milje Laura Marzi in župan MO Koper Aleš Bržan. V svojih nagovorih so vsi poudarili tradicionalno prijateljstvo med domačini, ne glede na narodno pripadnost, ki pa ga je prav zato omadeževal fašizem, kot skupni sovražnik vseh svobodomiselnih ljudi, ki spoštujejo enakopravnost in gojijo bratske medsebojne odnose, saj se je tu vedno, ne samo delalo skupaj na poljih in v tovarnah, ampak ustvarjalo tudi mešane družine in razvijalo posebno kulturo sožitja. Vsi so obsodili fašizem, kot najhujše zlo, ki je prizadelo naš prostor in te odnose, ter poudarili, da se kaj takega nikoli več ne sme ponoviti, zato se moramo še vedno, ali posebej sedaj skupaj boriti proti novim oblikam fašizma in sovraštva. Prireditev je povezoval Majda Santin, s programom pa so jo obogatili Marjetka Popovski in skupina treh pevk in pevcev.

V koprski občini praznujemo občinski praznik na dan 15. maja, ob katerem se spominjamo prvega množičnega odpora proti fašizmu leta 1921 in prvih žrtev, znanega kot Marežganski upor. Gre za več kot občinski praznik, ampak opomnik vsemu človeštvu, ki se je že ali se še vedno mora boriti za svojo svobodo, enakost in demokracijo. Takrat so namreč fašisti, zato da bi zmagali na volitvah s palicami, bombami in strelnim orožjem napadli več številna volišča, na katerih so ocenjevali, da bi zmagali člani komunistične stranke ali stranke Jugoslovanske narodne enotnosti, ki se je tudi z volitvami borila za priključitev od Italije okupiranega ozemlja k Jugoslaviji. Najhujši boji so bili na osapskih barikadah, največ žrtev pa v Marezigah in okoliških vaseh. Več o teh spopadih si lahko preberete v naši knjigi Prvi boji proti fašizmu: https://issuu.com/zb-koper/docs/upor.

Video posnetek Delgija Jermana

Spominska slovesnost v Marezigah

Pred tem so na osnovi šoli Ivana Babiča Jagra, ki nosi ime prav po vodji tamkajšnjega upora, pripravili predavanje našega novinarja in književnika Miloša Ivančiča, ki je  učencem 8. in 9. razreda s posnetki pripovedi njihovih dedov obudil spomine na ta zgodovinski upor. Za tem so se vsi učenci te šole udeležili krajše slovesnosti pred spomenikom temu uporu za katero so sami pripravili krajši kulturni program, predstavniki krajevne skupnosti, občine, našega združenja  in strank SD in Levica, ki so ponosne na naš protifašistični boj, pa so v spomin na prve žrtve fašizma položili cvetje pred spomenik.

Fašistične grozote na Rabu

Dan pred tem pa so se na koprski gimnaziji najhujših grozot italijanske ga fašizma, to je njihovega uničevalnega koncentracijske ga taborišča na Rabu, ki je bilo namenjeno iztrebljanju prav slovenskega naroda. V spominski uru po pouku je namreč dijakom pripovedoval svoje spomine Miro Zupančič, ki je te grozote sam preživel kot otrok. Nekoliko skrajšani posnetek njegove zelo občutene pripovedi o vseh ponižanjih, ki so jih morali pretrpeti in kako se je umiralo  v italijanskih taboriščih, si pa lahko ogledate in poslušate na tem posnetku: 

Videoposnetek pripovedi Mira Zupančiča

Fotografije s prireditev

Proslavili smo dan upora in spomin na OF

Sv. Anton, 27.4.2019

Koprčani smo tudi letos proslavili Dan vstaje slovenskega naroda oziroma ustanovitev OF v Svetemu Antonu, kjer deluje ena naših najbolj delavnih krajevnih borčevskih organizacij. 

Dvorana je bila kot vedno polna, prav tako družabno prizorišče po slovesnosti. Prisotnim je najprej čestital ob prazniku predsednik našega združena Marjan Križman, ob tem je spomnil, da se ob tem porastu fašizma v Evropi povezujemo tudi protifašisti iz sosednjih držav. Današnjega praznovanja se je namreč udeležil tudi predsednik tržaškega združenja ANPI – VDZPI  FabioVallon. O pomenu praznika za nas pa je več povedala nova koprska podžupanja Jasna Softić. 

" Odločno se moramo postaviti po robu politikam in posameznikom, ki razpihujejo sovraštvo in se skušajo na oblast prebiti z zanikanjem domoljubja in junaštva vseh, ki so nam v drugi svetovni vojni izborili svobodo in samostojno domovino. Ni opravičila za tiste, ki zanikajo izdajo sodelavcev okupatorja, ki je želel izbrisati naš jezik in kulturo, potujčiti, uničiti in ubiti vse, kar je slovenskega.

Danes moramo občudovati pogum predanih rodoljubov, ki so se kljub grožnji strahotnega maščevanja takrat tako drzno spopadli s premočnim sovražnikom. Samozavest slovenskih borcev nas je izoblikovala v ponosen narod, ki noče ničesar podarjenega. Nikoli ne bomo pokleknili pred nikomer. Svojo svobodo, svojo zemljo, jezik in kulturo bomo branili do zadnje kaplje krvi. "(Ves govor preberite tu)

V kulturnem programu so nastopili domača godba , MPZ Lopar in njihov zborovodja Vlado, učenci domače osnovne šole, pevka in harmonikar Tjaša in Igor. 

Lepo je bilo tudi na tovariškem druženju po prireditvi, kjer je za vzdušje poskrbela tudi Marjetka Popovski.

Album fotografij s prireditve:

Videoposnetek Delgija Jermana:

Obiskali smo grob našega junaka Dušana Bordona

Tržaški Istran Dušan Bordon je bil velik slovenski domoljub in protifašist, po njem pa nosi ime semedelska osnovna šola. Po težki usodi primorskih beguncev je bil tudi interniran v italijanskem koncentracijskem taborišču Reinicci. Ko mu je uspelo zbežati, se je pridružim italijanskim partizanom in nato leta 1944 padel v boju s fašisti pri Sansepolcru, kjer je tudi pokopan. Člani našega združenja iz Svetega Antona, od koder je bil doma njegov oče, so skupaj z šolo pripravili obisk Sansepolcra in poklon na njegovem grobu oziroma grobnici drugih žrtev tamkajšnjega koncentracijskega taborišča in drugih žrtev fašizma in nacizma. Domačini so jih izredno lepo sprejeli, saj pri njih velja Dušan za pravega heroja, saj sta s soborcem Pjotrom do konca vztrajala na položaju, da so se lahko njuni tovariši rešili.

Več o tem pa si preberite v spodnjem poročilu Vojka Vodopivca in priloženi galeriji fotografij:

V soboto, 13/4-2019 ob 6. uri smo z avtobusom odpotovali v Sansepolcro (Arezzo v Italiji). Odpotovalo je 44 oseb in sicer 25 učencev OŠ D. Bordona , 5 učiteljev z ravnateljico in nečakinjo D. Bordona ter 14 članov Združenja.

V Sansepolcro, pred pokopališče, smo prišli zgodaj popoldne, ob 13.30. Tam smo se srečali in spoznali s predsednico ANPI prof. PatrizioFabbroni, podpredsednikom Liberom Albertijem, članom ANPI MircomDraghijem in drugimi člani ANPI.

Takoj smo si ogledali kostnico in poiskali žaro D. Bordona (štev. 394). V podzemni kostnici so žare kvadratne oblike z imeni in priimki, neznani partizani ali samo delno ime ali priimek vendar neidentificiran ter z datumom smrti. Na vsaki žari je rdeča zvezda. Pred vhodom pa stoji velik spomenik v obliki bakle pred katerim je na kamnitem bloku v slovenščini in nato v italijanščini napisano, da tu počivajo slov. partizani. Na drugi strani pa enak blok z napisom v hrvaščini in italijanščini za Hrvate. Vhod v sakrarij je zaprt z medeninastimi vrati na katerih so imena in priimki partizanov v kostnici (ki je vedno zaklenjena).

Ob 14.30. uri se nam je pridružil še član občinskega sveta Gabriele Marconcini, ki je opravičil župana zaradi njegove odsotnosti. S prihodom praporov ( 3 naši, eden od ANPI in občine, ki so ga nosili praporščaki v občinskih uniformah) in nastopajočih učencev se je pričela komemoracija. Dogovorili smo se, da zaradi urnika ne bo govorov, razen pozdrava naše ravnateljice in polaganje venca z minuto molka. Program so učenci speljali z odliko. Vidno ganjen občinski svetnik se je zahvalil in poudaril, da je prisostvoval veliko komemoracijam, obiskov raznih delegacij itd, vendar takega nastopa še ni doživel, da nastopajoči čutijo in podoživljajo kar pojejo in recitirajo. Prosil nas je za dovoljenje, da nas vodi pri ogledu Civilnega muzeja. Prof. PatriziaFabbroni pa je prosila za scenarij nastopa. Po ogledu Muzeja smo si ogledali še muzej Resistenze, kjer je Libero Alberti izročil ravnateljici originalni zapis Ukmarja o D. Bordonu za spominski kotiček na  šoli. V muzeju hranijo cca 2000 partizanskih knjig in veliko predmetov partizanov in iz koncentracijskega taborišča Renicci. Tu smo spoznali 95. letnega zadnjega še živečega domačina – partizana GherardoDindelli.

Na glavnem trgu smo si ogledali še nastop mestnih metalcev zastav Sbandieratorijev  s katerimi smo se pred nastopom spoprijateljili.

Z avtobusom smo nato odpotovali proti cca 20 km oddaljenem kraju Caprese Michelangelo, ki ima cca 1600 prebivalcev. 5 km pred mestom  smo si ob cesti ogledali ostanke koncentracijskega taborišča Renicci kjer je še nekaj ohranjenih barak in ograjen spominski park s spominsko skulpturo, kjer sta bila še dva venca z napisom ZZB NOB in nek italijanski venec.

Po nastanitvi v prostorih Gostinske šole smo v restavraciji Cristallo večerjali. Drugo polovico dvorane so zasedli domačini, ki so prišli prav zaradi nas.

V nedeljo, 14. 4. 2019 smo ob 9. uri, po obilnem zajtrku, odpotovali na ogled kraja usodne bitke. Pred odhodom nas je pozdravil prof. AlvaroTacchini, ki proučuje »partizanstvo« in prosil, če bi  lahko dobil kontakt z zgodovinarji na naši Univerzi, posebno z dr. Pirjevcem. Dogovorili smo se, da ga bomo obvestili preko ANPI.

Na kraju, kjer smo videli širšo okolico je bivši župan Capreseja prof. Antonio Acquisti opisal kako so tistega usodnega dne potekali boji z italijanskimi fašisti (salojci). Nato smo pod vasjo obiskali kraj smrti D. Bordona, ki je označen z majhnim kamnom brez napisa. Na istem kraju je padel tudi njegov soborec Pjotr (Rus, ki še ni identificiran). Podrobni potek dogodkov nam je opisal očividec, ki je bil kot otrok pred hišo in je opazoval bitko. Skratka Bordon in Pjotr sta ob nekdanjem zidu (murolungo) poskušala s streli zaustaviti prodor fašistov, da so se soborci lahko varno umaknili čez čistino. Ker pa je Rusu zatajil mitraljez se nista uspela umakniti in bila oba ubita. Dala sta življenji za rešitev sotovarišev. Na kraju so bili vsi predstavniki ANPI, župan Capreseja Claudio Baroni (z župansko lento), prof. Antonio Acquisti, omenjeni očividec in nekaj občanov.

Po kratkem govoru župana, ki je smrt obeh borcev označil za herojsko so učenci zapeli dve pesmi. Ob petju Bela ciao, ko so peli vsi prisotni, je pričelo rositi, vendar do konca pesmi se nihče ni premaknil.

 Odšli smo na cca 500 m oddaljeno pokopališče, kjer je prof. Acquisti pokazal, kje sta bila v maju 1945 pokopana. Po izkopu in prenosu posmrtnih ostankov v kostnico leta 1973 so poškodovano ploščo s starega groba postavili pred obzidje pokopališča, kjer je bila do našega obiska. Razbitine smo poskušali sestaviti, kar nam je uspelo in ugotovili, da je še viden napis. Takoj so vse naložili v avto in župan je dejal, da bodo restavrirali in postavili na kraj smrti.

Odpeljali smo se nazaj v Caprese Michelangelo, kjer je prof. Antonio Acquisti vodil ogled rojstne hiše in muzeja  Michelangela.

Ob približno 13.30 uri smo odpotovali in prispeli v Koper ob 20.30 uri

Vojko Vodopivec 

Zapisi učiteljev in vtisi učencev OŠ Dušan Bordon

Srečanje združenj protifašistov Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške

Sežana, 30. marec 2019 

Protifašisti smo zgroženi nad početjem skrajne desnice, ki si prizadeva sejati nestrpnost in delitve med narodi, mi pa se zavzemamo za strpnost, enotnost in sobivanje ter pozivamo politiko, naj se upre poskusom razdvajanja Evrope.

Predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Sežana Bojan Pahor, je kot gostitelj v pozdravu poudaril, da skrajna desnica po skoraj vsej Evropi ponovno obuja fašizem tako da “dopušča in spodbuja sovraštvo do tujcev, drugače mislečih, potvarja zgodovino in deli narode”.

Fašizem in nacizem kot dve največji utelešenji zla prejšnjega stoletja po njegovih besedah spet odpirata rane preteklosti, ki so se v zadnjih desetletjih počasi in vztrajno celile. “Narodi, združeni v Evropi, smo našli novo priložnost za boljše življenje, varnost in blaginjo, kar pa zdaj ogrožajo politiki fašistoidnega prepričanja, ki za doseganje svojih političnih ciljev ne izbirajo sredstev,” je posvaril Pahor.

Na srečanju v Sežani so zato spregovorili “o strpnosti, enotnosti in vrednotah, ki so jamstvo za sobivanje različnosti”, kar družbo po Pahorjevih besedah bogati.

Tudi ob tej priložnosti se niso mogli izogniti tudi nekaterim nedavnim izjavam predsednika Evropskega parlamenta in člana italijanske stranke Naprej Italija Antonia Tajanija ter nasploh političnemu razvoju dogodkov v Italiji v zadnjih mesecih.

Iz izjave, ki so jo sprejeli štirje predsedniki zvez - predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Tit Turnšek, predsednica Vsedržavnega združenja partizanov Italije Carla FedericaNespolo, predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške Franjo Habulin in predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte - je po Pahorjevih besedah razbrati sporočilo celotni Evropi in vsem evropskim politikom, naj se uprejo fašistoidnim poskusom razdvajanja stare celine.

“Naše prijateljstvo je skovano v težkih dneh borbe proti fašizmu in nacizmu in iz tega vojaškega boja je zrasla skupna Evropa,” je spomnil Pahor in dodal, da od politikov, ki vodijo Evropo, pričakujejo prizadevanja za mir in sodelovanje med narodi, ne pa poskusov ščuvanja enih proti drugim.

Skupno so položili vence pred sežanski spomenik padlim in žrtvam fašizma ter v trajen spomin zasadili drevo miru v zemlji, ki so jo simbolično prinesli vsak iz svoje dežele.  

Skupščina našega združenja

Koper, 28.3.2019

Naša redna letna konferenca je bila tudi volilna. S svojim delom v minulem letu smo lahko zelo zadovoljni, saj smo pripravili vrsto lepih in odmevnih prireditev, postavili spomenik partizanu in graditelju Luke Primožu Petrinji, sprožili akcijo zakonske prepovedi fašističnih simbolov ter izdali kar nekaj publikacij. V razpravi smo zahtevali še odločnejši odgovor države na italijansko potvarjanje zgodovine in večjo podporo pri priznanju bazoviških junakov kot borcev proti fašizmu. Novi program za dve leti je prav tako obsežen, zato smo dosedanjega predsednika Marjana Križmana izvolili še za nadaljnji mandat. Novi podpredsednik pa je Vojko Vodopivec.

Naši izredno delavni tovarišici Irmi Černac iz Sv. Antona, ki je bila v času NOB partizanska učiteljica in kurirka, smo podelili naziv častne članice združenja, Ivanu Zorču pa posebno priznanje za odlično opravljeno delo pri digitalizacijo spomenikov za spletno mesto geopedia.si . Obrazložitev priznanj.

POROČILO O DEJAVNOSTI ZDRUŽENJA v mandatu 2015 - 2018

Program dela Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper za leto 2019 in 2020

KOLEDAR PRIREDITEV

Facebook izbrisal stran glasila La Nuova Alabarda

(Prepisano iz Primorskega dnevnika 23.3.2019/Vesna Pahor)

Urednica Claudia Cernigoi je opozorila, da je Facebookova ekipa najprej zablokirala in nato izbrisala stran tržaškega glasila na družabnem omrežju

Družabno omrežje Facebook je včeraj (v petek) izbrisalo stran tržaškega glasila La NuovaAlabarda. V včerajšnjem tiskovnem sporočilu je glavna urednica Claudia Cernigoi sporočila, da ji je »Facebookova ekipa« najprej zablokirala stran. Ta namreč ni bila več dostopna uporabnikom.

Tržaška publicistka se je nato pritožila nad nevšečnostjo in želela razumeti vzroke za tovrstno odločitev. »Niti pol ure kasneje pa je Facebookova stran glasila povsem izginila in z njo tudi šest let novinarskega dela in raziskovanja,« je med drugim zapisala Cernigoieva. Pristavila je še, da so bili njeni članki že tarča cenzure. Marsikomu namreč niso po godu njeni zapisi o neofašizmu in so jo torej že večkrat prijavili upraviteljem Facebooka.

Položaj se je še dodatno zaostril v zadnjih dveh mesecih, se pravi po objavi knjige Operazione Plutone. Ob obtožbah negacionizma in zanikovanja fojb so ji nekateri celo zagrozili s smrtjo. »Meni in moji založnici Alessandri Kersevan so med drugim zaželeli, da bi naju zmetali v fojbe,« je obrazložila.

Pripis: tisti ki njenega pisanja ne poznate, si oglejte in preberite njeno spletno mesto http://www.nuovaalabarda.org/index.php

SPOMIN NA OTROKE – PRVE ŽRTVE FAŠIZMA

Strunjan, 22.3.2019

V Strunjanu so se danes s posebno slovesnostjo spomnili 19. marca 1921 leta, ko so fašisti z vlaka streljali na otroke, ki so se igrali ob progi, dva ubili in več ranili. Pijani in objestni od svojega fašizma so ob tem peli Viva la Parenzana. Tako so namreč italijanski iredentisti imenovali istrsko ozkotirno železnico, ki pa smo ji Slovenci in Hrvati rekli Istrijanka. Oni so namreč tudi to železnico, ki jo je stara Avstroogrska naredila za povezavo Istre s svojim svobodnim pristaniškim Trstom, izkoristili za svoje ozemeljske pohlepe. Ta vsakoletna spominska slovesnost je letos izzvenela tudi kot odgovor na zadnje obujanje fašizma in iridente ob italijanskem praznovanju Dneva spomina na fojbe in eksodus, oziroma Salvinijevo laž, da so partizani pobijali otroke Italijanov. To pa ni bil prvi in edini napad italijanskih fašistov na otroke, ampak že pred tem leta 1919 v Trstu in nato večkrat med vojno, najbolj grozen je bil na Gori nad Vipavo.

Prisotne sta pozdravila predsednik piranskega borčevskega združenja Bojan Česnik in župan Pirana ĐenioZadković. Slavnostna govornika sta bila dr. Matej T. Vatovec in Kristjan Knez, nastopili pa so pihalni orkester Piran in šolarji tamkajšnjih šol.

Iz govora poslanca Mateja T. Vatovca velja izpostaviti njegov odgovor na vprašanji kam hodi Evropa? Kam hodi Svet? »Verjetno je v svetu najbolj ikonična podoba ameriškega plavolasega predsednika, vendar enako in še bolj nevarna je podoba brazilskega Bolsonara, ki odkrito izraža svoje sovraštvo do drugačnosti. Zidovi, segregacija, nadvlada močnih nad šibkimi – to so imenovalci tega novega časa, ki dobiva vedno več glasov. In seveda imamo tu tudi staro Evropo, kjer se je takšna miselnost ponovno pričela širiti. Ob vse bolj popularnih suverenističnih in nacionalističnih gibanjih, ki skušajo priti na oblast po celotni Evropi, je nekaterim celo uspelo, predvsem v naši neposredni soseščini, v Avstriji in seveda na Madžarskem. A najbolj očitno in nevarno v Italiji. In niso bili Tajanijevi vzkliki o njegovi Istri in Dalmaciji najbolj težavni – to je bila predvsem propaganda političnega pajaca. Bolj težavno je že enako stališče predsednika republike Mattarelle. Vendar ta stališča se da obvladati z dokumenti mešane komisije o dogodkih v tem obdobju. Kar je najbolj strašljivo je politika, ki jo vodi notranji minister Salvini. Ta politika, ki je na las podobna ducejevi.«

Fotografije s prireditve (M. I.):

Videoposnetek prireditve (Delgi Jerman):

Govor poslanca Mateja T. Vatovca:

Govor zgodovinarja Kristjana Kneza:

Čestitke ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena

Ne gre za voščila in glasbo po željah. Ob tem prazniku se ČESTITA za dosežene zmage v tisočletnem boju za enakopravnost. Tudi ne gre za izražanje želja, da bi se še kaj naredilo, ampak je treba dati obljubo, da se bomo še naprej borili za enakopravnost in svobodo.

Karkoli lahko danes govorijo desničarji, častilci domačih izdajalcev in fašistov, ki obvladujejo množične medije, vendar nikoli ne bodo mogli zakriti, da so vso zgodovino prav oni zatirali ženske in si jih lastili kot osebno lastnino. Ženske so dobile nekaj pravic šele po prvi svetovni vojni, pa ne samo zato, ker so se izkazale kot delavke, kot to razlagajo nekateri novinarji in celo zgodovinarji, ampak ker so njihovi gospodarji opazili, da so postale zelo dojemljive za ideje marksistov in oktobrske revolucije. Spomnite se Rose Luxemburg in njenih tovarišic. Ostale pravice so si same izborile med drugo svetovno vojno, kot enakopravne z enakopravnimi borci proti fašizmu.

Obisk prijateljev iz Italije

Koper, 5. 3. 2019

Naše združenje je danes obiskala delegacija tovarišev protifašistov in prijateljev ANPI - VZPI iz sosednje dežele Furlanije Julijske krajine v kateri so bili Dino Spangero, FabioVallon in ElioNadalutti. Tudi njih je namreč zadnje dogajanje v Italiji ob Dnevu spomina presenetilo in razjezilo, zlasti pa nastopi njihovih državnikov v Bazovici. Poudarili so, da to, kar so govorili ni samo potvarjanje zgodovine in oživljanje fašizma, ampak tudi napad na dobrososedske odnose med obema narodoma in celo na vrednote Evropske unije, ki je zrasla na vrednotah protifašizma. Zato smo se dogovorili za okrepitev stikov in skorajšnje skupno srečanje tudi s tovariši iz hrvaške Istre. Javnost bo treba tudi bolje seznaniti z našim skupnim bojem proti fašizmu in s skupnim poročilom slovenskih in italijanskih zgodovinarjev.

SLOVENSKO-ITALIJANSKI ODNOSI 1880-1956

RELAZIONI ITALO-SLOVENE 1880-1956

Dan spomina kot oživljanje fašizma

Letošnje praznovanje Dneva spomina pri naših sosedih je preseglo vse meje potvarjanja zgodovine, dobrososedskega odnosa in celo načrtnega oživljanja fašizma. V to se je ponovno vključil sam vrh italijanske države in njihova RTV hiša.

To kar je njihov predsednik Sergio Mattarella dejal, da je šlo za etnično čiščenje je velika laž, laž, ki jo že dolgo ponavljajo, tako da se je za Italijane in celo marsikoga po svetu, celo pri nas, že spremenila v resnico. Vendar dejstvo je, da je bilo po padcu fašizma in nato po vojni pobitih v Italiji več deset tisoč fašistov, nekateri trdijo, da tudi več kot sto tisoč, saj je je med našimi starejšimi še živa pripoved vračajočih se naših vojakov, ki so govorili, da je po severni Italiji imela vsaka murva obešenega kakšnega fašista. Tam jih niso obešali Titovi partizani, da bi to počeli samo zaradi etničnega čiščenja.

Njihov minister za notranje zadeve Matteo Salvini, ki je prišel na lažno fojbo pri Bazovici spodbujat fašistične laži in nove apetite, bi se najprej moral vprašati, kaj so nekdanji odrgni italijanskega ministrstva za notranje zadeve počeli z našimi ljudmi že pred in med vojno, najprej z bazoviškimi junaki, ki so bili ustreljeni kakšen kilometer proč prav od tega mavzoleja laži. Nato bi moral pobrskati po dokumentih arhivov in priznati, da so prav v to fojbo ali točneje opuščeni rudnik, prav njihovi rablji, ki so imeli plače od fašistične salojske republike, metali slovenske protifašiste in da je tu notri nato ob koncu vojne končal samo en Italijan in to Collotijev pomočnik Fabiani, torej uslužbenec takratnega italijanskega notranjega ministrstva, vojni zločinec Fabiani. To je bil strokovnjak za mučenje in posiljevanje, ki ga domačini po obsodbi na smrt in streljanju, niso hoteli pokopati, ampak so ga skupaj z trupli Nemcev in konjev, ki so jih ob begu pobila angleška letala, vrgli v to jamo.

Vrhunec pa je bilo mussolinijevsko vzklikanje predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija, da naj živita italijanska Istra in italijanska Dalmacija. To je že obujanje ozemeljskih pretenzij, to je nadaljevanje politike iredentizma in fašizma.

Zaradi tega so naši evropski poslanci takoj zahtevali odstop Tajanija, vendar pri tem so vztrajali samo predstavniki levice, njihovi številčnejši desni kolegi pa so jih tudi tokrat kmalu izdali, saj so se zadovoljili z opravičilom. Prav tako se je z opravičilom zadovoljil tudi naš zunanji minister Cerar. Naša politika tokraj je tokrat za razliko od prejšnjih let vendarle nekoliko bolj enotno odgovorila, tudi predsednika Pahor in Šarec, in celo zmerna desnica. Sta pa to za svojo proti komunistično gonjo ponovno izkoristila dva največja častilca domačega izdajalstva Janša in Grims, ki sta se celo naslonila na najbolj ogabno obliko manipuliranja z lažmi o partizanskem pobijanju otrok.

Z mojimi kolegi novinarji, da gre tokrat za predvolilni izpad italijanske politike, pa sploh ne soglašam. Gre za načrtno in dolgo časa načrtovano usmerjanje Italije v desno. Na to so se pripravljali že vsaj dve ali tri leta, kar dokazuje, da je italijanska državna RTV RAI za letošnjo propagando posnela novi celovečerni film Rdeča Istra ali Rdeča zemlja, ki po manipulaciji čustev in laži celo prekaša njen stari Srce v breznu. Čez nekaj mesecev pa bo premiera tretjega filma. Dokaz, da so to načrtovali, tudi Tajani, je otvoritev posebne razstave o fojbah v prostorih EU v Bruslju.

Da si je Italija kot država ali njena desna politika to upala, je seveda glavni vzrok prav pri nas, v naši slovenski politiki, ki je z državnimi častmi pokopavala prekopane kosti naših domačih vojnih zločincev, celo najhujših ustaških zločincev na svetu, jih zasipala s cvetjem in venci, razglašala za žrtve komunizma in za narodne junake. Kako ne bi njihovi mediji skrunili fotografij od fašistov pobitih Slovencev, če pa so tudi naši kot simbola Barbara rova kazali fotografije ženskih kit, ki so jih svojim žrtvam odrezali krvniki iz Jesenovca, in jih nosili na begu s sabo, da bi jih prodali na Dunaju.

Ne verjemite jim, gre za načrtno oživljanje fašizma. Spomnite se tudi na odpiranje sedežev nove fašistične organizacije CasaPound prav tu ob meji, med našimi zamejskimi Slovenci.

In nikar ne sprejemajte njihovih vabil na klanjaje pred spomeniki, niti bazoviškim. Če hočete kaj narediti, zahtevajte konec te propagande, priznanje resnice in predvsem dvojezične napise, pravico do javne rabe slovenščine ter ostale pavice naših ljudi, ki so ostali v Italiji, take kot jih pri nas ima italijanska manjšina. Ne nasedajte njihovi lažnivi politiki.

Miloš Ivančič

Kaj je v resnici v takoimenovani Foibi di Bazzoviza in kdo je edini Italijan, ki so naši ljudje vrgli v ta rudnik, si preberite v tej knjigi.

Potvarjanje zgodovine in občinskega statuta

Kot smo že pisali na naši FB strani, smo v internetnih straneh La voce.hr lahko prebrali primer novega potvarjanja zgodovine, tokrat spreminjanje napadalcev Marezig v žrtve. To namreč trdi nova krajanka Plavij Valentina Petaros Jaromela v svoji novi knjigi, ki so ji na tržaškem sedežu Lege nazionale posvetili posebno pozornost. Predstavili so jo kot »svojo Valentino«. To potvarjanje zgodovine je v krajevni skupnosti Škofije, zlasti naši krajevni borčevski organizaciji, sprožilo veliko razburjanja. Najbolje nam ga je v pismu opisala nekdanja ravnateljica tamkajšnje šole Vera Vezovnik. Pismo objavljamo v celoti, saj se drugi del nanaša na prav tako pomembno vprašanje spreminjanja meja dvojezičnega območja.

RESNICA IN RESNIČNOST

Gospa Valentina Petaros Jaromela, diplomirana arhivistka in raziskovalka, razkriva italijanski javnosti novo resnico o marežganskem uporu. Desetletno raziskovanje po arhivih, pri čemer je zanjo, kot navaja, pomembna vsaka listina, jo zavezuje resnici. V spopadu Marežganov s škvadristi ob volitvah 15. maja leta 1921, piše gospa, so bili žrtvovani nič krivi mladeniči, ki niso bili fašisti. Ne pove pa, kdo in zakaj jih je poslal v Marezige, zakaj so bili oboroženi, zakaj so streljali, zakaj so vrgli bombo med ljudi, ki na srečo ni zahtevala žrtev. Če bi (bo!) gospa raziskovalka prebrala tudi kakšno staro knjigo iz arhivov ali pa, ki jo je izdalo naše združenje (priporočam Prvi protifašistični upori leta 1921, ali pa vsaj Fašizem za Butalce), bi (bo) spoznala popolnejšo resnico, npr., da so prav koprski fašisti že dan prej v Črnem Kalu ustrelili enega od vaščanov, njihovi kamerati iz Milj pa so istega 15. maja napadli vasi v Osapski dolini. Potem, ko so ob pomoči vojske prišli čez barikade so ustrelili Andreja Žerjula, ranili župnika Franca Malalana in nato še do smrti pretepli Andreja Vodopivca. Pa še jim ni bilo dovolj, požgali so celo del vasi Mačkolje … Zato tudi dogodki v Marezigah niso bili zgolj slušaj pretep mladeničev, ampak del načrtnega napada na naše svobodomiselne narodnjake.

Pred nekaj leti se je gospa z družino priselila na Plavje in v mandatu 2014-2018 je bila članica sveta KS Škofije. Tudi v novem mandatu (2018-2022) nadaljuje delo v svetu. Ni pa jasno, po katerem pravilu kot Plavčanka lahko zastopa dvojezični Valmarin (zaselek pod Spodnjimi Škofijami), s katerim nima nič skupnega in nobenega sodelovanja.

Ko smo mislili, da je o dvojezičnosti v Mestni občini Koper /MOK) že vse dorečeno, da so bistvena vprašanja zakonsko urejena in spoštovana, je pred štirimi leti v KS Škofije razumevanje dvojezičnosti nenadoma postalo velik problem, ki je vznemiril del domače javnosti. V KS Škofije smo z vidika narodnosti in jezika zelo pisan sestav prebivalcev, vendar so vse vasi in zaselki od vseh časov in po veljavni zakonodaji enojezični – slovenski, tako Plavje, Tinjan, Škofije, Elerji in vsi zaselki, le Valmarin ima priznan status dvojezičnosti. Sporazumevalni jezik ni bil nikoli vprašljiv. Na sejah in drugih dogodkih se je samoumevno govorilo le v slovenščini.

Pred štirimi leti se je na eni izmed prvih sej sveta prvič zgodil »incident«, ker sta dva svetnika protestirala zaradi rabe italijanščine. O tem »incidentu« so se razpisali v reškem La Voce, Primorskih novicah, celo znani italijanski list Il Piccolo je objavil vest o kratenju pravic italijanski manjšini. Zaradi vsega tega je bil 10. maja 2015 v KS organiziran širši posvet, za krajane bolj »informativen«, na katerem je g. poslanec Battelli razlagal, da je vsa koprska občina dvojezična, še več – vsa Istra. Temu smo nekateri od prisotnih oporekali in se zavzeli za dosledno spoštovanje dvojezičnost v okoljih, kjer živi avtohtona italijanska manjšina. Javna raba katerega koli jezika pa je povsem svobodna, odvisna od medsebojnega razumevanja in potreb oseb, ki se srečujejo in pogovarjajo. Novobobni krajani italijanske narodnosti ali italijanski državljani, ki so se naselili v KS Škofije, nimajo statusa avtohtonosti in Škofije ne glede na njihovo število statusno niso dvojezične.

Gospa Valentina P. Jaromela je izobražena in gotovo pozna zakone, ve tudi, kje se uporabljajo dvojezična imena krajev in kako se lahko demokratično uveljavlja dvojezičnost. Vendar se spreneveda in pri komuniciranju s krajevno skupnostjo (in še s kom) provokativno zapisuje kraj Škofije kot SCOFFIE, za naslov svojega bivališča na Plavjah pa uporablja VIA PLAVIA DI MONTEDORO.

V novem mandatu (2018-2022) ga. svetnica nadaljuje s svojo »vizijo« po uveljavljanju dvojezičnosti v celotni KS. Njen štiriletni program (v njem ni niti besedice o Valmarinu) je predstavljen le v italijanskem jeziku, čeprav ji slovenščina ni tuja. Morda pričakuje, da so (smo) jo vsi dolžni razumeti. Namen takega delovanja je jasen. Saj v resnici nismo butalci ; poleg svoje materinščine mnogi spoštujemo tudi italijanski jezik. Od raziskovalcev preteklosti pa pričakujemo predvsem zgodovinsko resnico.

Vera Vezovnik

Skupni spomin na bitko pri Kučibregu

Hrvoji, Kučibreg, 4.11.2018

Tudi letos smo počastili spomin na padle v skupni bitki slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov proti nemški okupacijski vojski. Tu se je letos zbralo skoraj tisoč ljudi iz treh držav. Z naše strani je čez odprto mejo prišlo več sto obiskovalcev z avtobusi in avtomobili, pa tudi organiziranim pohodom, ki so najprej počastili množični grob padlih na hrvojskem pokopališču.

Oglejte si video reportažo Delgija Jermana

Ustavimo fašizem

Fašizem je zgubil drugo svetovno vojno, a ni bil pokončan. Pri življenju so ga pustili prav tisti, ki so ga razvili, da bi lažje vladali celemu svetu. Danes se ponovno kaže v raznih mutiranih oblikah, prilagojenih novim razmeram. To sem opisal v knjigi Fašizem za Butalce, ki jo je izdalo naše združenje. Ena iz med teh oblik je italijanska organizacija CasaPound, ki se skriva za imenom ameriškega pesnika, častilca vojn. Ti so očitno ugotovili da sta Trst in Gorica odlični izhodiščni točki za ponovni razmah sovraštva do Slovanov. Za to skrbi tudi uradna italijanska politika, ki je sprejela zakon o spominu na fojbe in eksodus, torej na posledice njihove fašizma, ne pa vzrok. Za njihovo geslo Riprendiamocituto(vzemimo si vse nazaj), pa je posledično kriva naša politika, ki prav tako oživlja naš stari slovenski hlapčevski fašizem in kolaboracionizem in razprodaja tujcem vse kar je bilo zgrajeno v času socialistične Jugoslavije. To se da razbrati celo iz odziva predsednika RS Boruta Pahorja, ki je ta napad na našo državo izkoristil za politično primerjanje diktatur, ne pa za obsodbo novega fašizma.

Je pa na srečo temu odgovorila vsaj zbrana množica protifašistov v Trstu. Kot je razvidno iz spodnje fotografije, so prve »bojne vrste« okrepili prav priseljenci. Zato se jih torej desnica boji, zlasti ker so za njimi rdeče zastave s srpom in kladivom. Trst torej ni več trdnjava italijanskega fašističnega ekspanzionizma, vsa Primorska pa ostaja še naprej močna trdna barikada pred njihovimi željami po ponovnem osvajanju in pobijanju.

Miloš Ivančič

75 letnica Istrskega odreda

V Gračišču, v osrčju Slovenske Istre, smo danes proslavili 75 letnico Istrskega odreda, ki je nastal iz enot, ki so preživele veliko oktobrsko ofenzivo.

Tamkajšnja osnovna šola, ki ponosno nosi ime te partizanke enote, je pripravila čudovito proslavo z zelo bogatim programom, iz katerega je lepo izstopala zaigrana ponazoritev partizanske šole. Prireditve so se udeležili tudi štirje še živeči borci, v imenu katerih je vse pozdravil Jože Furlan, ki je pred tem s soborcem Dušanom Puhom tudi učencem pripovedoval, zakaj so se borili in kako je bilo v partizanih (Več o istrskem odredu), Lojze Maslo pa je prenesel pozdrave tovarišev iz Ljubljane.

V imenu občinskega našega združenja je borce in vse ostale, ki ohranjajo vrednote na partizanski boj, zlasti domačo šolo pozdravil Miloš Ivančič, ki je o tistih ki ohranjamo vrednote NOB in onih, ki jih danes rušijo dejal: "Mi smo lahko ponosni na naše očete in mame, dedke in babice, na naše herojske prednike, oni pa ne morejo biti in nikoli ne bodo mogli biti ponosni na narodne izdajalce. Narod, če hoče obstati, se ne more hvaliti s kolaboracionisti, slabiči, strahopetci in izdajalci. Bodite ponosni tudi vi na vaše prednike in naj vas ne bo strah tega pokazati, saj tudi njih tudi v najbolj strašnih vojnih razmerah ni bilo strah. Spomnite se tudi naših starih domoljubov, ki so nekoč ustanavljali slovenske pevske zbore, prirejali tabore kot leta 1870 v sosednjem Kubedu, če ne bi bilo njih in nato partizanov z rdečo zvezdo, to Gračišče danes ne bi bilo Slovensko." Čestital je tako borcem, kot tudi šoli, ki ohranja ime Istrskega odreda. (ves govor M. Ivančiča)

Slavnostna govornica je bila ravnateljica osnovne šole Vanja Košpenda, ki je v uvodu izpostavila odnos do zgodovine »Človek ustvarja zgodovino, vendar preteklosti ne more spremeniti, ne sme je niti pozabiti! Zapisano je veliko dejstev, opisanih je mnogo dogodkov, omenjenih je mnogo ljudi, a se zgodovina dogaja tudi v zgodbah posameznikov. In te zgodbe so pomemben del naše kulturne dediščine. Zgodovinska dejstva bomo spoštovali, negovali ter izročali v dar in hrambo prihodnjim rodovom, da bodo lahko zgodovinske dogodke razumeli v kontekstu časa. Zavzeto in odgovorno bomo pristopali k ohranjanju spomina in prenašanju izročila ter tako poskrbeli, da narodnoosvobodilni boj v Istri ne bo nikoli pozabljen.« (ves govor V. Košpende)

Več fotografij si lahko ogledate na povezavi na FB stran Slovenski utrip

Primorska za-vedno

Komen, 15.9.2018

Primorci in vsi naši prijatelji smo s ponosom proslavili naš praznik, ki seveda ni samo naš. Saj brez Primorske tudi današnje Slovenije ne bi bilo.

Tu si lahko pogledate posnetek neposrednega prenosa proslave na nacionalni televiziji.

To pa je govor tokratnega slavnostnega govornika Dušana Jelinčiča.

Poročilo tržaške televizije s prireditve na predvečer praznika in predstavitve knjige M. Ivančiča Primorska dežela.

Bazovica 2018

Vsakoletne svečanosti v spomin na štiri ustreljene junake, ki jih je leta 1930 fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt (usmrtili so jih 6. septembra) se je udeležilo lepo število obiskovalcev. Uvodni aplavz je bil namenjen prihodu udeležencev tradicionalnega spominskega planinskega pohoda, ki ga organizira planinski odsek ŠZ Sloga. Sledili sta glasbena in plesna točka v režiji TPPZ Pinko Tomažič, godbenega društva Prosek in plesalke Daše Grgič. Uvodnemu pozdravu Milana Pahorja, predsednika organizacijskega odbora proslave, je sledilo polaganje vencev raznih organizacij in društev. Pred mikrofone sta nato stopila slavnostna govornika, predsednik tržaškega novinarskega krožka PierluigiSabatti in senatorka Tatjana Rojc (oba govora si lahko preberete v priponki ob članku na naši spletni strani). Oba sta poudarila pomen protifašističnih vrednot, idealov svobode, miru in ohranjanja zgodovinskega spomina, počastila sta bazoviške žrtve, ki so darovale svoje življenje za boj proti fašizmu, in opozorila na vse bolj rastočo in zaskrbljujočo nestrpnost do drugega v sedanji družbi.

Tekst iz Primorskega dnevnika http://www.primorski.eu/stories/alpejadran/290327_iz_bazovice_poziv_evropi/#.W5YTXlTiiUk

Izjava za javnost

Zveza borcev odločno obsoja formiranje paravojaških enot!

Zveza združenj borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije (v nadaljnjem tekstu ZZB) najostreje obsoja kakršno koli nastajanje paravojaških enot ali strankarskih milic. Že dolgo opozarjamo na paravojaške enote, ki so nastale znotraj Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), katerega predsednik je nekdanji minister Janševe vlade Aleš Hojs, generalni sekretar pa viden član SDS dr. Božo Predalič.

Zaskrbljujoče je zlasti to, da se te enote urijo na streliščih Slovenske vojske, ki bi morala biti apolitična. Na to že nekaj časa opozarjamo, ne samo v ZZB, pač pa tudi druge veteranske organizacije združene v KoDVOS-u. Na pojav paravojaških struktur v Sloveniji smo opozorili tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je na naša opozorila odzval z molkom.

Ob postroju Janševe Manevrske strukture v Kočevski reki je pokojni dr. France Bučar ugotavljal: »Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji«.

ZZB ostro obsoja tudi nastanek t.i. Šiškove »Štajerske varde«. Zato pričakujemo, da bodo organi pregona in pravosodja ukrepali v skladu z obstoječo zakonodajo. Na poslance Državnega zbora in politične stranke pa naslavljamo apel, da se uredi in zaostri zakonodaja, ki bo preprečila kakršno koli nastajanje združb, ki bi vodile, pod takšnim ali drugačnim izgovorom, v paralelne oborožene strukture. Samo policija in Slovenska vojska imata pravico in dolžnost zagotavljati varnost in mir v državi.

Poslanec SDS Branko Grims je na včerajšnjem odboru Državnega zbora zavajal javnost s tem, ko je trdil, da je ZZB povezana s Šiškovimi paravojaškimi enotami. Zato pojasnjujemo sledeče: Vilko Brus je sicer član ZZB, ni pa član nobenega od organov naše organizacije, niti na lokalni, kaj šele na državni ravni. ZZB ima čez 40.000 članov in je nestrankarska organizacija. Člani ZZB so člani ali podporniki različnih političnih strank. ZZB pa kot organizacija civilne družbe ne podpira nobene stranke ali kandidata, prav tako pa tudi ne preprečuje, da se posamezni člani ne opredeljujejo po svoji vesti, prepričanju in vrednotah. Sicer pa imamo vse veteranske organizacije združene v KoDVOS enotno stališče do problematike paravojaških skupin.

Glede primerjav ”Štajerske varde” s partizanskimi in veteranskimi enotami menimo, da gre za popolnoma različne stvari, saj gre pri partizanskih organizacijah za obujanje spomina na vrednote NOB. Vse spominske partizanske čete so ustanovljene kot društvo in registrirane pri pristojnem državnem organu. Njihov namen pa je negovati spomin na obdobje NOB in nikakor ne podpihovati sovraštvo med ljudmi.

Tit Turnšek

Predsednik ZZB NOB Slovenije

NA VRH

Protestni shod proti javni televiziji

Koper, 2. 8.2018

ŠIRJENJE LAŽI, POTVARJANJE ZGODOVINE IN RAZDVAJANJE NARODA NISO SVOBODA GOVORA IN TISKA ampak Geobbelesova metoda širjenja fašizma.

Komentar Miloša Ivančiča:

Svoboda govora in tiska je temelj demokracije. V tej obliki, kot jo poznamo danes, sta pridobitev meščanske revolucije pod gesli svoboda, bratstvo, enakost, ki pa se je končala s pobojem več deset tisoč pariških komunardov, to je socialistov in komunistov. Temeljni dokument svobode govora in tiska je Areopagitica Johna Miltona iz leta 1644, nato pa ameriška ustava, ki je celo pisana na temeljih naše slovanske posredne delegatske demokracije brezrazredne družbe. Prvo pravo svobodo tiska so si dejansko izborili prav ameriški novinarji, vendar njihova današnja je le farsa nekdanje, saj je v službi kapitala.

Fašizem, ki naj bi zaustavil vse svobodomiselnosti je namesto svobode govora in tiska razvil nacionalistični ali rasistični populizem.Ta se je z hladno vojno ohranil in se danes ponovno razvil z neoliberalizmom.

Svoboda javne besede ne more biti prilaščanje medijev, kar je počel Mussolini, tudi ne širjenje laži na račun političnih nasprotnikov, kar je uvajal Hitler. Zato je od svojih novinarjev zahteval velike laži, take da ljudje še pomislili ne bodo, da niso možne, ali pa če bodo bo nekaj laži vendarle še ostalo, Vse skupaj je dodelal njegov minister Goebbeles, katerega bistvo je ponavljanje laži do svetopisemske resnice "in beseda je meso postala".

Svoboda javnega obveščanja ne more temeljiti na drugi plati medalje, če je druga plat laž. Ne more biti uravnoteženo poročanje o resnici in laži.

Svoboda javne besede pa sploh ne pomeni, da lahko neka nacionalna TV širi laži in jih po Geobbelesovi teoriji ponavlja ter spreminja v resnico, izkrivlja zgodovino in še huje: ščuva ljudi med seboj, radikalizira skrajneže in razdvaja narod. Pravica do javne besede, ni pravica do širjenja laži in nestrpnosti.

Svoboda laganja je populizem fašizma, njegovi avtorji so Mussolini, ki si je popolnoma prilastil medije in zastonj delil radijske sprejemnike, Hitler s teorijo velikih laži.

Širjenje laži, potvarjanje zgodovine in ščuvanje so fašizem. Če pa zraven dodamo še razdvajanje naroda, potem je to kolaborantski fašizem, katerega cilj je, da se enotnost tega naroda ponovno zruši, da se njegovo bogastvo proda tujcem, in seveda, da tisti, ki to izvajajo dobijo provizije in svoj oblastniški fevd.

Zakaj pa se na RTV to dogaja?

1. Zaradi skrajnih oblik pritiska desnice na RTV in njihove novinarje, zlasti Janševe in Peterletove.

2. Zaradi nesposobnosti takozvane politične levice, da bi uravnotežila razmere in branila profesionalno novinarstvo.

3. Zaradi psevdolevičarskih politikov in novinarjev, ki imajo skupnega z novinarstvom prav toliko, kot ga je imel nekoč Mussolini kot glavni urednik in komentator glasila italijanskih socialistov.

4. Zaradi nedodelanega in nejasnega demosovega zakona o tisku in Grimsovega zmazka - zakona o RTV. Zaradi popolnoma nestrokovnega delovanja programskega sveta RTV, zlasti njegove kadrovske politike, ki je postavljalo na čelo te institucije politikantske profesorje, kulturnike in celo tehnike ter propagandiste.

5. Zaradi oblastniških želja in pokvarjenosti nekaterih šefov, ritolizništva nekaterih novinarjev in nojevskega potiskanja glave v pesek večine zaposlenih.

6. Zaradi prevelikega vpliva nekaterih tako imenovanih rtv-jevcev, tehnikov in drugih servisnih poklicev, ki sploh ne vedo, kaj je novinarstvo, a se imajo za zelo pametne.

To kar počne programska politika televizije z njenim bivšim direktorjem Možino je po mojemu osebnemu mnenju novinarja in književnika samo nova prilagojena oblika prej omenjenih idejnih velikanov mračnajške zgodovine.

Jani zavod, torej tudi RTV, mora delovati v interesu njene javnosti, to je državljanov republike Slovenije, nikakor pa ne vodilne stranke, še manj pa najbolj nasilne. Sploh pa ne s ciljem zavajanja z lažmi, ščuvanjem in delitvijo naroda. Za to je kar se dogaja je odgovorno vodstvo, s programskim svetom na čelu, konkretno pa generalni direktor in direktorji, odgovorni uredniki in seveda popolnoma vsi novinarji.

To pa je še nekaj fotografij.

Nova knjiga: Fašizem za Butalce

Koper, 31.5.2018

Ob koncu meseca pomladi, upora, boja, zmage in osvoboditve smo v počastitev vseh praznikov našega ponosa predstavili novo knjigo člana našega odbora, novinarja in književnika Miloša Ivančiča z zanimivim naslovom FAŠIZEM ZA BUTALCE. Avtorju so pomagale Dragica Lipovšek, lektorica Vesna Tomc Lamut in igralka Jerica Mrzel. Miloš trdi, da je fašizem še vedno živ, z drugo svetovno vojno so bile potolčene le njegove armade, sam pa je poniknil v črne globine duš pohlepnih oblastnežev. Tam se je razstavil na svoje izvorne dele in se kot mutanti preoblikoval v nove oblike, prilagojene hladni vojni in novemu, kvazi liberalnemu kapitalizmu. Danes ga, kolikor nam uspe razgrniti zaveso množičnih medijskih manipulacij, lahko opazimo kot populizem, ksenofobijo, dobičkonosne lokalne vojne, diktaturo kapitala in predvsem kot boj za totalno oblast edinega »od boga danega« družbenopolitičnega sistema.

Knjiga odkriva pozabljena ali celo namerno skrita zgodovinska dejstva o razvoju fašizma in njegovih zelo pestrih oblik, avtor pa jih kot novinar ne razlaga samo iz zgodovinskega zornega kota, ampak tudi politološkega, ekonomskega, sociološkega in celo antropološkega, pa seveda predvsem svojega, primorskega.

Predogled knjige na ISSUU

V spomin na požig Gabrovice

Gabrovica, 27.5.2018

Video posnetek prireditve (avtor Delgi Jerman)

Odkrili smo spomenik Danilu Petrinji – Primožu

Koper, 26. april 2018

V Hlavatyjevem parku, kjer stojijo kipi naših uglednih borcev za svobodo in povojnih graditeljev, smo danes slovesno odkrili spomenik partizanu in graditelju Luke Koper Danilu Petrinji - Primožu.

Petrinja je s svojo enoto borcev VDV izvedel številne neverjetno hrabre akcije, med drugim tudi reševanje političnih zapornikov iz zloglasnih koprskih zaporov še pred osvoboditvijo. O tem je ob odkritju govoril tudi njegov soborec Danilo Ivančič. Danilo in njegovi tovariši se po vojni niso mogli sprijazniti, da so izgubili svoje mesto Trst, zato so vso energijo preusmerili v razvoj Kopra. Tu so brez pomoči slovenskih oblasti zgradili Luko Koper, ustanovili več podjetij in nato pripeljali že železniško progo. O tem je govoril njegov nekdanji sodelavec iz Luke Viktor Udovič.

Glavni govornik je bil naš predsednik Marijan Križman, ki je tudi vodil vse te priprave za postavitev kipa in je tudi skupaj z Danilovo hčerjo Jasno Tepina odkril to bronasto doprsno skulpturo na masivnem kamnitem podstavku.

Prisotne je tu v tem parku samih herojskih tigrovcev in komunistov pozdravil tudi Koprski župan Boris Popovič, pa čeprav je še nedavno vulgarno spreobračal nekdanji partizanski pozdrav Smrt fašizmu v Smrt jugokomunizmu.

Da je bila prireditev tudi lepa, pa ne samo pomembna so poskrbeli gojenci koprske glasbene šole in dijaškega doma pod vodstvom Olge Jazbinšek in Lovski pevski zbor Dekani pod vodstvom Antona Baloha. Vse skupaj je v pravi šopek povezala naša neutrudna Dragica Lipovšek.

GOVOR MARIJANA KRIŽMANA

FOTO

Pobuda za prepoved fašističnih in nacističnih simbolov

Koper, 13.3.2018

V Kopru smo pripravili prvo iz vrste okroglih miz o pobudi Zveze borcev Slovenije za prepoved fašističnih in nacističnih simbolov.

Pobudo je predstavil predsednik našega združenja in podpredsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman. V uvodu v razpravo sta še sodelovala Primož Trebežnik – član odbora Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper in Emil Čebokli – nekdanji direktor PU Koper .

Pogovor je vodil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije.

Ob popolni podpori pobudi, ki se jo bo predstavilo tudi po drugih večjih krajih Slovenije in poslancem državnega zbora oz. strankam, je bilo pogosto izpostavljeno, da bi morali prepovedati kakršno koli oživljanje fašizma zlasti pa oblikovanja paravojaških enot in njihovega oboroževanja.

V OGLEJU PODPISALI ZGODOVINSKI DOGOVOR

3. marca 2018so v Ogleju (Italiji) predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije in obmejnih občinskih organizacij pod vodstvom Tita Turnška in predstavniki Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI/VZPI) pod vodstvom Carle Nespolepodpisali dogovor o koordinaciji aktivnosti organizacij ZZB NOB Slovenije in ANPI – VZPI v slovensko – italijanskem obmejnem območju.

Sam sporazum potrjuje že v času NOB sklenjen dogovor o prijateljstvu in sodelovanju. Podpisnika sta pozvala vsa partizanska in protifašistična združenja, da podprejo dokument, ki izraža duh sprejetih zaključnih dokumentov na srečanjih prejšnja leta.

LUKA KOPER JE TUDI NAŠA

Nekateri nam očitajo, da se s protesti proti dogajanju v Luki Koper, torej proti skritemu lastninjenju ali kraji, in proti šikaniranju upornih delavcev, vmešavamo v gospodarstvo in legitimno odločanje lastnikov, to je države. Na to lahko zelo enostavno odgovorimo, da je Luka Koper tudi naša:

Koper danes in nekoč. Preden so bivši borci in ves narod, ki je bil na njihovi strani začeli graditi svoje novo pristaniško mesto, je bilo v 2.000 letih v Kopru in okolici pozidano le toliko, kot je na tej sliki pobarvano z rumenim. foto: Google map

Marijan Križman: NAŠE OKNO V SVET

95 let od prvih barikad proti Fašizmu

15. maj je praznik mestne občine Koper, ki ga praznuje v spomin na upor Marežganov proti fašistom. Manj znane pa so barikade proti fašistom, ki so jih že dan prej postavili v Osapski dolini.

Poglejte si video Delgija Jermana

In fotografije Mihe Crniča.

Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič ©

NA VRH